Izobraževalni (pre)skok na splet
Priročnik za pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Izdajatelj: Mladinski svet Slovenije
Sabina Belc Maja Drobne Mojca Galun Tilen Lah Tina Trdin IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu
Sabina Belc Maja Drobne Mojca Galun Tilen Lah Tina Trdin IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu
IzobraževalnI (pre)skok na splet pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 1. izdaja avtorji: Izdajatelj: sabina belc, Maja Drobne, Mladinski svet slovenije Mojca Galun, tilen lah, tina trdin Dimičeva 9, ljubljana www.mss.si Urednica: Za izdajatelja: Mojca Galun Miha zupančič Oblikovanje in prelom: Naklada patricija belak, Mojca Galun 60 izvodov Lektoriranje: Cena publikacije: kaja tržan 50 eUr ljubljana, junij 2022 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.578-053.6:004.738.52(035) Izobraževalni (pre)skok na splet : pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu / Sabina Belc ... [et al.] ; [urednica Mojca Galun]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinski svet Slovenije, 2022 ISBN 978-961-93339-6-9 COBISS.SI-ID 116064003 © Mladinski svet slovenije, 2022 vse pravice pridržane. brez pisnega dovoljenja Mladinskega sveta slovenije gradiva ni dovoljeno reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na vse elektronske oblike reprodukcije. To publikacijo sta so昀椀nancirala Evropska mladinska fundacija pri Svetu Evrope (angl. EYF; European Youth Fopundation of the Council of Europe), Urad RS za mladino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in program Evropske unije Erasmus+ ter Movit. Vsebina publikacije ne odraža nujno stališč Sveta Evrope, MIZŠ, programa Erasmus+ ali Movita.
Vsebina ❶ Uvod – Mojca Galun ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 5 1.1 kako brati priročnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 1.2 kaj najdemo v priročniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.3 prek spleta lahko stkemo močne prijateljske vezi ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀7 1.4 zakaj je nastal ta priročnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 1.5 o avtorjih ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 9 ❷ Slovar izrazov ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 13 ❸ Osnove digitalizacije – tilen lah ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 17 3.1 Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀17 3.2 kje smo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 3.3 kam gremo? ............................................................. 22 3.4 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 ❹ Spletno mladinsko delo – sabina belc ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 25 4.1 nova tehnologija v mladinskem delu ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀27 4.2 od digitalnega do pametnega mladinskega dela ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 29 4.3 Umeščanje spletnega mladinskega dela v našo realnost ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀31 4.4 načini izvedbe aktivnosti spletnega mladinskega dela ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 36 4.5 prehod na splet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 4.6 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 ❺ Oblike aktivnosti in njihove speci昀椀ke – Maja Drobne ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 53 5.1 prednosti digitalnih aktivnosti ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 54 5.2 oblike spletnih aktivnosti ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 56 5.3 kaj je vredno ohraniti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 5.4 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 ❻ Podpora skupinam na spletu – tina trdin in Mojca Galun ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 75 6.1 skupina in skupnost ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀75 6.2 Dinamika skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 6.3 trajne spletne skupine ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 89 6.4 spletno gostiteljstvo ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 94 6 ⸀5 vključevanje ranljivih skupin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .101 6.6 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 3
Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti spletu ❼ Kako poskrbimo za večjo kakovost naših spletnih izvedb? – Mojca Galun ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀111 7.1 priprava na spletno aktivnost ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀112 7.2 načrtovanje spletnih aktivnosti ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀113 7.3 kako podpreti aktivnosti s pravimi orodji? ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 122 7.4 podpora udeležencem ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀123 7.5 kako gostiti goste? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 7.6 priprava vizualnih elementov ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀130 7.7 kako pa se pripravimo na izvajanje? .........................................132 7.8 na kaj moramo pomisliti pri izvedbi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137 7.9 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 ❽ Tehnološki vidik spletnih aktivnosti – tilen lah ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 149 8.1 kako se soočiti s tehničnimi izzivi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151 8.2 tehnična priprava na izvedbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .155 8.3 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 ❾ Vse o spletnih metodah – Mojca Galun in Maja Drobne ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 181 9.1 kako izberemo pravo metodo? .............................................181 9.2 katere spletne metode že poznamo? ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 188 9.3 kako prilagoditi metodo za izvedbo prek spleta? ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 207 9.4 k ako pristopiti k razvoju nove metode prek spleta? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .211 9.5 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 ❿ Orodja v spletnem mladinskem delu – sabina belc ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ ⸀ 213 10.1 pri katerih procesih nas lahko podprejo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 10.2 kako naslovimo vidik zasebnosti in varnosti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 10.3 literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .223 4
Mojca Galun Uvod 1 Pozdravljeni! ta priročnik je kot nalašč za vse, ki vas zanima, kako aktivirati, motivirati in obdržati skupino mladih prek spleta v daljšem časovnem obdobju – torej trajno. naše besede so namenjene predvsem mladinskim delavcem (voditeljem, vodnikom, vodjem skupin in ostalim, ki se ukvarjajo z mladimi), zagotovo pa so lahko koristne prav vsem izobraževalcem – učiteljem in profesorjem v formalnem izobraževanju, fasilitatorjem, mentorjem, trenerjem v neformalnem izobraževanju. ter vsem tistim, ki želijo izboljšati svoje aktivnosti prek spleta). v priročniku jih poenoteno imenujemo “izvajalci”. 1.1 Kako brati priročnik? za hitre bralce: jedro priročnika predstavlja poglavje 7, ki nas popelje od priprav do izvedbe in zajame vse pomembne vidike, hkrati pa je v njem označeno, v katerem poglavju si o izbrani temi lahko preberemo več. v naslednjem podpoglavju pa je predstavljeno tudi, kaj se nahaja v katerem poglavju. Za bolj sistematične bralce: predlagamo, da knjigo beremo po vrsti, saj je zastavljena tako, da saj se vsebine iz poglavja v poglavje nadgrajujejo. prav tako smo določene stvari gra昀椀čno predstavili, da pridejo bolj do izraza: primeri za boljše razumevanje in primeri iz prakse, ❶ ki so se zgodili nam in našim kolegom, ❷ izrazi, ki nam pomagajo, da z googlanjem dobimo več informacij, pomembni izrazi z razlago ❸ (najdemo jih tudi v slovarju) orodja in vsebine, ki lahko čez leta zastarajo ⸀ ❹ 5
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu težko je pisati o tehnologiji, ki se ves čas in hitro spreminja, ne da bi se zavedali, da bodo nekatere stvari zastarele. zakaj nam je bilo pomembno, da jih kljub temu vključimo? razmislek o tem, kako smo prišli do rešitve, katere vsebine smo izpostavili in kakšne vrste orodij smo uporabljali, je večen. In želimo si, da bi pomagal tako nam kot tudi bodočim generacijam pri ustvarjanju kakovostnih spletnih aktivnosti za trajne skupine mladih. 1.2 Kaj najdemo v priročniku priprava kvalitetnih spletnih aktivnostih, v katerih bodo udeleženci sproščeni, pripravljeni sodelovati in bodo izkusili pristne odnose, ni tako enostavna. Gre za kombinacijo sestavin mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, povezanega z digitalnimi kompetencami. v poglavjih tako najdemo: ❶ Slovar ⸀ ker gre za novo vsebino, izrazoslovje še ni usklajeno, doma in v tujini za isto stvar uporabljamo veliko izrazov, še huje; uporabljajo se tudi takšni, ki strokovno sploh niso ustrezni. namen tega poglavje je, da poenotimo besedišče in zagotovimo, da isto stvar poimenujemo enako. ❷ Osnove digitalizacije ⸀ kot pove ime poglavja, v njem najdemo osnove digitalizacije in najpomembnejše izraze, oriše tudi situacijo digitalizacije v družbi in kakšne izzive nam prinaša – sedaj in v prihodnosti. ❸ Spletno mladinsko delo ⸀ ogledali si bomo različne izraze za spletno mladinsko delo, kakšne so razlike med njimi ter kakšne izzive nam predstavljajo. nato si bomo ogledali še različne oblike izvedbe – spletno (sinhrono in asinhrono), kombinirano in hibridno. spoznali bomo spletno okolje, njegove speci昀椀ke in na kaj moramo biti pozorni pri prenosu aktivnosti na splet. ❹ Oblike aktivnosti in njihove speci昀椀ke. poglavje opiše prednosti digitalnih izvedb in predstavi različne aktivnosti, ki jih lahko izvajamo na spletu. pri vsaki bomo izpostavili osnovne lastnosti in nasvete, na kaj moramo paziti in orodja, ki nas lahko pri teh aktivnostih podprejo. ❺ Podpora skupinam na spletu ⸀ v njem bomo raziskali razliko med skupinami in skupnostmi, nakazali različne teoretične podlage za razumevanje delovanja 6
1. UvoD skupin ter kako skrbeti za vključenost udeležencev z manj priložnostmi, da bodo enakovreden del skupine, spoznali pa bomo še ostale dejavnike, ki prispevajo k večji trajnosti skupine. ❻ Kako poskrbimo za večjo kakovost naših spletnih izvedb? spoznali bomo, na kaj vse je dobro pomisliti pred samo izvedbo (načrt, priprava gostov in udeležencev) ter glavna vodila delovanja na spletu. predstavljene so tudi osnove mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, ki nam pomagajo izboljšati sodelovanje naših udeležencev. ❼ Tehnološki vidik spletnih aktivnosti. Izvedeli bomo, kaj vse je pomembno s tehnološkega vidika in ponovili, kako reševati izzive, do katerih prihaja pri delu s tehnologijo. pogledali si bomo, za kaj vse je zadolžen digimojster in poljudno predstavili rešitve na izzive, s katerimi se lahko srečamo pri pripravi spletnih aktivnosti. s tem znanjem se bomo lažje pripravili in se naučili soočati z nekaterimi težavami. ❽ Vse o spletnih metodah ⸀ na osnovnih teoretičnih podlagah bomo razglabljali o tem, kakšen je proces izbire metode, katere od teh že obstajajo na spletu in kako metodo, ki jo poznamo v živo, premaknemo v spletno okolje ter vidik elementov, ki nas lahko navdihnejo pri izgradnji novih spletnih metod. ❾ Orodja v spletnem mladinskem delu ⸀ pri delu prek spleta nas lahko podprejo različna orodja, zato si lahko v tem poglavju preberemo, kako izberemo orodje, katera vse obstajajo in kako pri tem poskrbimo tudi za varnost. 1.3 Prek spleta lahko stkemo močne 1 prijateljske vezi ne verjamete? kot študentka sem imela priložnost sodelovati v gejmerski skupnosti, kjer sem se po nekaj mesecih aktivnega sodelovanja zelo povezala z ljudmi, ki jih pred tem nisem nikoli videla. »popolni neznanci« so mi takrat pomagali pri vsakdanjih težavah, me bili pripravljeni gostiti v svojih domovih in mi posoditi denar.takrat sem se z njimi počutila bolj povezano kot z nekaterimi svojimi prijatelji v živo. 1 Za osmišljanje dejstva, da preko spleta lahko stkemo močne prijateljske vezi lahko sledimo zgodbi urednice. 7
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu podobne situacije so tekom let doživeli tudi moji prijatelji in znanci, zato sem prek pogovorov z njimi skušala naše izkušnje analizirati ter poiskati elemente, ki so se pojavljali v vseh skupinah: zelo jasen namen: medsebojna pomoč pri napredovanju v igri – celotno okolje je bilo narejeno tako, da smo hitreje napredovali, če smo svoje moči združili v skupini; jasni skupni cilji: premagovanje »sovražnikov« / sodelovanje pri obrambi / opravljanje speci昀椀čnih nalog, itd.; dobro de昀椀nirani simboli skupine, ki so nas jasno ločili od ostalih skupin – z njimi smo krepili tudi skupinski duh: ime skupine, njeno geslo in simbole (izpostavljene na različnih mestih), skupinski pozdrav, himna, itd.; jasna hierarhija in pogoji za napredovanje/nazadovanje: nivo (ang. rank) vsakega posameznika, jasno zastavljeno, kdo je vodja, kdo so njegovi pomočniki (na vsaj 3–4 nivojih), vsaka skupina je določila tudi pravila vključevanja in ostajanja v skupini, ter napredovanja na višji nivo; redno večurno dnevno sodelovanje v daljšem časovnem obdobju, ki je pripomoglo k povečanju zaupanja med člani skupine. vse to so elementi, ki so del mladinskega dela in jih skoraj avtomatično naredimo, kadar aktivnosti izvajamo v živo, na spletu pa se dostikrat pokaže, da je potrebno tudi te procese skrbno načrtovati, če želimo, da se zgodijo (npr. ali smo že gostili spletni odmor za kavo; ali delujemo proaktivno pri medsebojnem povezovanju spletnih udeležencev tudi zunaj načrtovanih aktivnosti). Grajenje skupine je bistvo (spletnega) mladinskega dela in to je znanje, ki bi v današnjem svetu koristilo tudi na ostalih področjih. koliko težav razrešijo že učenci oz. zaposleni v podjetju sami, kadar so povezani med seboj? Je torej res nujno, da posreduje učitelj oz. nadrejeni? 1.4 Zakaj je nastal ta priročnik? svetovna situacija nas je postavila pred dejstvo, da so spletne aktivnosti postale del našega vsakdana. z namenom, da vam tudi v prihodnosti olajšamo delo, smo avtorji tega priročnika staknili glave in na enem mestu zbrali naše najpomembnejše izkušnje, analize ter dobre in slabe prakse, ki nam olajšajo pripravo spletnih mladinskih aktivnosti. In vsi izvajalci spletnih aktivnosti imamo dolžnost, da imamo odprte oči in začnemo implementirati raznolike sodelovalne metode, da bo nabor spletnih metod tako pester, 8
1. UvoD kot je pri izvajanju v živo. preverimo tudi, če naši nasveti delujejo tudi v drugih skupinah ter redno re昀氀ektirajmo naše izkušnje. poskusimo implementirati ideje iz priročnika, po koncu izvedbe pa se vprašajmo, kaj je pri naših skupinah delovalo, s čim nismo imeli sreče in poskušajmo ugotoviti, zakaj. ta analiza nam bo pomagala, da izboljšamo naše izvedbe in omogočimo udeležencem bolj pristno, sproščeno in sodelovalno izkušnjo. tako bo naša skupinska modrost rasla in posledično izboljševala spletne aktivnosti znotraj in zunaj mladinskega sektorja, skupaj pa bomo lahko prispevali tudi k uresničevanju evropskega akcijskega načrta digitalnega izobraževanja (Digital education action plan 2 2021-2027 ), katerega glavna cilja sta: ❶ spodbujanje razvoja visoko zmogljivega ekosistema digitalnega izobraževanja; ❷ izboljšanje digitalnih kompetenc vseh državljanov za digitalno preobrazbo. s priročnikom želimo avtorji prispevati predvsem k digitalnim kompetencam in samozavesti vseh izvajalcev znotraj in zunaj mladinskega sektorja. 1.5 O avtorjih ”v mladinskem sektorju sem aktivna že od daljnega leta 1998, kot diplomirani računalničarki pa mi je tehnologija že od nekdaj blizu, zato sem spletno mladinsko delo raziskovala že pred začetkom epidemije. ta pa mi je prinesla veliko priložnosti, da sem dodobra preizkusila svoje kompetence (npr. pri sodelovanju z Mladinskim svetom slovenije, zvezo tabornikov slovenije, zvezo podeželske mladine ter zunaj mladinskega sektorja a Galun z Digitalno koalicijo slovenije pri pripravi digitalnega Mojc kurikuluma in pri svojem delu na CMepIUs – slovenski nacionalni agenciji za erasmus+) in jih nadgradila. prek intenzivne re昀氀eksije in analize sem skupaj s kolegi trenerji analizirala največje pomanjkljivosti spletnih izvedb in iskala načine, kako na splet prinesti tisto, kar v živo dobro (po)znamo (npr. vzpostavljanje varnega prostora, osnove gostiteljstva, grajenje skupine ter priprave novih sodelovalnih spletnih metod).” 2 Več o tem si lahko preberemo na: https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_en. 9
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu “v mladinskem delu sem aktivna od leta 2008. začela sem kot tabornica, leta 2017 pa je moj hobi postal poklic, ko sem se zaposlila na socialni akademiji. Moja strast so izobraževalne igre kot orodje za državljansko pismenost, igri昀椀kacija, medijska pismenost, v zadnjih letih pa tudi digitalno mladinsko delo. ob pojavu pandemije sem po začetnem uporu sprejela izziv. v manj kot enem mesecu smo v organizaciji uspešno prenesli vse dejavnosti na elc splet in pripravili interni dokument o osnovah spletnega na B Sabi okolja zoom za izvajalce, pol leta kasneje pa sem začela usposabljati mladinske delavce in trenerje na področju priprave participativnih spletnih aktivnosti za mlade in uporabe digitalnih orodij. leta 2021 sem prevzela vodenje projekta strateškega partnerstva Ustvarjalni digitalni prostori, kjer razvijamo koncepte in orodja, vezana na krepitev kakovosti in učinkov našega spletnega mladinskega dela.” „že od nekdaj sem zelo radoveden in raztresen ter si (ironično) želim, da bi lahko cel svet popredalčkal. zato sta mi blizu tako komunikacija – ta divja reč, za katero ima vsak svoje mnenje, kako se jo ukroti, ki sem jo tudi študiral – kot računalništvo – s katerim sem odraščal, sestavljal in sproti uničeval računalnike, ampak vse zavoljo napredka; še dobro, da mama ni razumela, zakaj je kdaj kakšna stvar šla po gobe. sem geek in gamer, ki ima že od nekdaj željo po razumevanju sveta in vzorcev, analizi in poglabljanju ah Tilen L v detajle na način, da ne pozabim na širšo sliko, kot se npr. naučimo pri strateških igrah. v mladinskem sektorju sem začel kot tabornik, kasneje pa sem postal trener, kjer sem skozi razvoj in uporabo metod neformalnega izobraževanja ter pisanjem člankov in priročnikov v zadnjih 15 letih pomagal na stotine mladim. tako sem pristal v različnih izobraževalnih bazenih, med drugim v bazenu trenerjev Mladinskega sveta slovenije in evropskega mladinskega foruma. ker pa sem UX, igri昀椀kacijski in tehnološki navdušenec, sem pograbil vsako priložnost, da se v tem lahko preizkusim. tako sem pomagal ustvarjati vsebinsko in optimizirati tehnično plat na različnih konferencah (bledCom, teDx, WebsI).“ 10
1. UvoD „sem vodja projektov in strokovna sodelavka za izobraževanje v organizaciji pina, pa tudi članica bazena trenerjev slovenske nacionalne agencije erasmus+ za mladino – Movit. sodelujem z različnimi mednarodnimi organizacijami in podpornimi centri salto na temo projektnega vodenja, komuniciranja, digitalnega izobraževanja, vključevanja ranljivih ciljnih skupin, participacije, skupinske dinamike in strateških pristopov. obne vodila sem več usposabljanj za vodje nevladnih organizacij, aja Dr M usposabljanja za trenerje ter usposabljanja na področju aktivnega državljanstva in človekovih pravic. Moja strast je odkrivati potencial v ljudeh in skupinah ter jih spodbujati, da ga uresničijo. trdno verjamem v pristope, kot so umetnost gostiteljstva (ang. art of hosting), nenasilna komunikacija in raziskovalno učenje. Ustvarjanje in načrtovanje učnih procesov je nekaj, kar me resnično veseli, zlasti v raziskovanju različnih stilov učenja in kako jih obravnavati z različnimi metodologijami. sodelujem tudi z Univerzo v ljubljani pri razvoju različnih projektov, ki spodbujajo aktivno državljanstvo.“ “že od 17. leta sem prostovoljka (vse se je začelo v klubu litijskih in šmarskih študentov) in delo z mladimi je izjemno pomemben del mojega življenja. na društvu lojtra koordiniram aktivnosti in programe za skupnost ter nudim mentorstvo prostovoljcem. sem članica bazena trenerjev pri Movitu, v Mladinskem svetu slovenije ter pri evropski mreži european peer training organisation. Moja močna področja so globalno učenje, učenje v naravi, medkulturni n dialog, aktivno državljanstvo, trajnostni razvoj, projektno di r na T i T vodenje ter mentorstvo. Čeprav se najbolje počutim med drevesi, pa sem ob začetku pandemije takoj sprejela izziv in sodelovala v pilotni skupini trenerjev bazena Movit, ki so usposabljanja ob prihodu in vmesna vrednotenja premaknili na splet. v svoje spletno mladinsko delo vključujem pristope povezovalne komunikacije ter Umetnosti gostiteljstva.” 11
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 12
aktivnost – dejavnost, aktivnosti mladinskega dela, delavnice, usposabljanja, srečanja, sestanki, 2 izobraževanje, dogodke, posvete, akcije in ostalim; asinhrona izvedba – izvedba pri kateri je udeležencu vsebina na voljo 24 ur na dan, sam si lahko izbere tempo, organizira učenje in opravi aktivnosti takrat, ko mu ustreza, v podporo so mu lahko tudi različne oblike skupnosti azov (npr. forumi, Facebook skupina); digimojster (zoom mojster/tehnična podpora/digininja) – oseba, ki skrbi za tehnično dovršenost spletne izr aktivnosti (pomočnik glavnega izvajalca aktivnosti, ki skrbi za digitalna orodja in tehniko); digitalizacija – povečanje uporabe digitalne tehnologije v organizacijah, industriji, državah, ipd.; Slovar digitizacija – pretvorba analognih signalov v digitalne (digitizacija je proces prehoda iz analogne v digitalno obliko); digitalna izčrpanost – (ang. digital overload) – neznosen občutek, ki izhaja iz stalne dosegljivosti in bombardiranja s sporočili (ang. noti昀椀cations), prekomerna uporaba tehnologije pa doprinaša tudi k razvoju različnih digitalnih zasvojenosti; digitalna transformacija – rezultat procesa, ki ga lahko opredelimo kot proces preusmerjanja organizacije od starega pristopa k novim načinom dela in razmišljanja s pomočjo uporabe digitalnih, socialnih, mobilnih in nastajajočih tehnologij; 13
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu digitalno mladinsko delo – proaktivna uporaba in obravnava digitalnih medijev in tehnologije pri mladinskem delu; digitalni mediji in tehnologija so lahko orodje, dejavnost ali vsebina mladinskega dela; glavna soba – virtualna glavna soba v primarnem spletnem okolju (ang. main room v zoomu ali Microsoft teamsu ali drugih); gosti – povabljeni strokovnjaki, odločevalci, izobraževalci, trenerji; hibridne aktivnosti – aktivnosti, ki se istočasno izvajajo v živo in prek spleta; igri昀椀kacija učenja – v oblikovanje učne izkušnje vključimo elemente igre, ki angažirajo in motivirajo udeležence; izobraževalne spletne skupnosti – skupnosti, ki se lahko ukvarjajo z izobraževanjem na različnih področjih (ang. online communities dedicated to learning); izvajalec/glavni izvajalec (izvajalec spletnih aktivnosti, mladinski delavec, vodnik, vodja, voditelj, glavni trener, trener, moderator. fasilitator, coach, mentor, učitelj, izobraževalec) – oseba, ki vodi aktivnost prek spleta (tisti, ki govori); kodirana komunikacija – ko dve entiteti komunicirata in ne želita, da bi tretja oseba prisluškovala ali prestregla njuna sporočila se poslužita zaščitene komunikacije. kombinirane aktivnosti – aktivnosti, pri katerih izmenično prepletamo spletno izvedbo in izvedbo v živo; nano načrt – podrobnejši mikro načrt, ljubkovalno mu rečemo tudi scenarij; orodje – narejeno za reševanje enega izziva; 14
2. slovar Izrazov pametno mladinsko delo – nadomešča in nadgrajuje izraz »digitalno mladinsko delo« v smislu, da presega samo uporabo digitalnih tehnologij kot orodij v mladinskem delu ter vključuje tudi razumevanje in upoštevanje širšega konteksta; družbenih sprememb in posledic, ki jih je s seboj prinesel in jih še vedno prinaša sam tehnološki razvoj; primarno spletno okolje – orodje za video komunikacijo (npr. zoom, Microsoft teams); pripravljalna aktivnost – aktivnost, kate re namen je priprava na glavno aktivnost; računalniško okolje – ponuja rešitve za več težav na enem mestu; sinhrona izvedba – izvedba, pri kateri so vsi udeleženci istočasno prisotni; skupinski dogovor – seznam pravil, za katere se skupina zaveže, da jih bo spoštovala; SOS kanal – kontaktni kanal za pomoč udeležencem (npr. telefonska številka); spletna izvedba – kadar se aktivnosti izvajajo prek spleta; spletna skupnost – skupina ljudi, ki se srečuje in medsebojno sodeluje predvsem prek spleta (ang. online, internet, web community); spletno mladinsko delo – predstavlja podvrsto digitalnega mladinskega dela; sem sodijo aktivnosti, ki se (vsaj delno) odvijajo prek spleta; 15
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu spletno zbirališče – prostor (običajno računalniško okolje), kjer med aktivnostjo shranjujemo naše dokumente, slike, tam potekajo tudi asinhrone spletne aktivnosti, običajno pa nam omogoča tudi pogovore z ostalimi udeleženci (npr. Google classroom, Hop); šno昀氀jač (ang. lurker) – udeleženec, ki v procesu ne sodeluje aktivno, vendar ga zgolj opazuje (npr. se pridruži usposabljanju, posluša in zraven kuha); udeleženec – mlad, izobraževanec, učenec, dijak, študent, mentoriranec, praktikant; varen prostor – kraj ali okolje, v katerem je oseba ali skupina ljudi lahko prepričana, da ne bo izpostavljena diskriminaciji, kritiki, nadlegovanju ali kakršni koli drugi čustvenemu ali 昀椀zičnemu nasilju; virtualne sobe (ang. breakout rooms) – dodatne sobe, ki jih lahko odpremo v določenih primarnih spletnih okoljih, kot sta zoom in Microsoft teams, v katerih lahko nemoteno poteka delo po skupinah. 16
Tilen Lah Osnove 3 digitalizacije 3.1 Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija prvi pomen se nanaša na digitizacijo (ang. digitization), ki igitizacija d označuje pretvorbo analognih signalov v digitalne. Drugi pomen pa se nanaša na digitalizacijo (ang. digitalization) kot sprejemanje ali povečanje uporabe digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, ipd. konkretno to d igitalizacija označuje način, s katerim so številne domene družbenega življenja prestrukrutirane okrog digitalne komunikacije in 1 medijske infrastrukture ⸀ Digitizacija se v bistvu nanaša na sprejemanje analognih informacij in njihovo kodiranje v ničle in enice, da lahko računalniki takšne informacije shranjujejo, obdelujejo 2 in prenašajo. Gartner je v svojem It glosarju zapisal: »Digitalizacija je proces prehoda iz analogne v digitalno obliko,« – de昀椀nicija, s katero se malokdo ne bi strinjal. Danes je v našem okolju, tako kot že več desetletij, veliko primerov digitizacije. primer bi lahko bil, ko staro fotogra昀椀jo pretvorimo v digitalno fotogra昀椀jo, ali ko besedilo recepta fotogra昀椀ramo s telefonom in ga shranimo v galerijo slik. kompleksnejša stopnja digitizacije je, ko prej omenjeni recept fotogra昀椀ramo na način, da se shrani kot oblikovano besedilo in ne samo kot fotogra昀椀ja. tako lahko po besedilu iščemo in bomo “babičino potico” hitreje našli med kopico shranjenih receptov. 1 Gorenšek, T. (2019). Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija. Dostopno na: https://homopolitikus.si/digitizacija-digitalizacija-in-digitalna-transformacija/ 2 Gartner. (2021). Hype cycle of Digital government technology 2021. Dostopno na: https://infocert.digital/analyst-reports/hype-cycle-for-digital-government- technology-2021/ 17
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu “Digitalizacija je uporaba digitalnih tehnologij za spremembo poslovnega modela in 3 zagotavljanje novih priložnosti za ustvarjanje prihodkov in vrednosti,” pravi Gartner . Digitalizacija spreminja svet na področju dostopanja do podatkov (baze podatkov, iz katerih lahko interpretiramo marsikatero informacijo) in informacij (iskanje končnih rezultatov na npr. Wolphramalpha brskalniku ali na forumu, ko nekoga vprašamo po informaciji). Digitalizacija je del sveta 4.0 – povezanega sveta znotraj mreže informacij. nekatere stvari in procesi so nam postali tako samoumevni, da morda niti pomislimo ne, da bi morali pred manj kot samo dvema generacijama, če bi si želeli videti fotogra昀椀jo nemškega ovčarja – namesto brskanja po spletu na napravi, ki jo ves čas nosimo s seboj – vzeti čas in iti v knjižnico, povprašati knjižničarko in pobrskati po različnih knjigah, da bi to fotogra昀椀jo dobili. Da ne govorimo o tem, kaj vse bi morali narediti, če bi nam bila fotogra昀椀ja tako všeč, da bi jo želeli imeti pri sebi, da bi jo še kdaj videli. 4 Štiri poti digitalnih sprememb INOVACIJA DIGITIZACIJA DIGITALIZACIJA DIGITALNA TRANSFORMACIJA Je pot strateškega načrtovanja Proces kreiranja dodane Pretvarjanje analognih Uporaba digitalne tehnologijo organizacijskih sprememb z vrednosti, kadar delamo informacij v digitalni za spremembe poslovnih namenom prevladovanja in iste stvari, format ali računalniško modelov in zagotavljanje konkuriranje na trgu z uporabo na boljši način. okolje(avtomatizacjia in novih priložnosti za ustvarjanje motečih tehnologih (Tim Herglotz) poenostavitev procesov). dodanih vrednosti in dobička. Predvsem gre za korenite spremembe, ki se odražajo v kulturi, delovni sili in tehnologiji. 3 Gartner. (2021). Hype cycle of Digital government technology (2021). Dostopno na: https://infocert.digital/analyst-reports/hype-cycle-for-digital-government- technology-2021/ 4 Herglotz, T. (2019). The four paths of digital change. Dostopno na: https://www.fasterpr.com/2021/10/what-is-digital-transformation.html 18
3. osnove DIGItalIzaCIJe vedno večji del te zgodbe postaja avtomatizacija – ne glede na to, ali gre za prenos delovnih vlog ali preoblikovanje poslovnih procesov na splošno. Marsikomu bistvo digitalizacije predstavlja avtomatizacija procesov, ki mu s tem olajšajo delo. tako je npr. imeti dostop do digitiziranih člankov in knjig zelo uporabno, a niti približno toliko, kot to, da lahko po njih iščemo z ukazi. zdravnik lahko bistveno lažje razbere našo zgodovino, če je ta digitalno zabeležena na način, da se jo lahko bere, za kar je zaslužno področje upodabljanja podatkov (ang. data vizualization). nenazadnje je bistveno lažje na telefonu vpisati, kam gremo in pustiti, da nas usmeri Gps, kot pa se orientirati s 昀椀zičnim zemljevidom v roki. igital Digitalna transformacija (ang. digital transformation) d je rezultat procesa, ki ga lahko opredelimo kot proces transformation preusmerjanja organizacije od starega pristopa k novim načinom dela in razmišljanja s pomočjo uporabe digitalnih, 5 socialnih, mobilnih in nastajajočih tehnologij. organizacija in družba lahko izvedeta vrsto projektov digitalizacije, ki segajo od avtomatizacije procesov do preusposabljanja delavcev za uporabo novih tehnologij. nasprotno pa digitalna transformacija ni nekaj, kar bi se lahko izvajalo kot projekte. namesto tega se ta širši izraz nanaša na strateško preobrazbo, ki jo vodijo uporabniki, ki zahteva medsektorske organizacijske spremembe in implementacijo digitalnih tehnologij. Digitalna transformacija zahteva, da se organizacija bolje spopada s spremembami na splošno, pri čemer kompetenca soočanja s spremembami postane osrednja kompetenca, ki organizaciji omogoča pridobivanje optimalnih podatkov in pretvarjanje teh v informacije, ki jih je mogoče najbolje aplicirati v rešitve za razvoj same organizacije. Dosedanje raziskave kažejo, da je usmeritev držav v digitalno transformacijo družbe za veliko večino predstavljala pozitiven vpliv na družbeno-ekonomski razvoj. 5 Gorenšek, T. (2019). Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija. Dostopno na: https://homopolitikus.si/ digitizacija-digitalizacija-in-digitalna-transformacija/ 19
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu prehod na digitalno gospodarstvo vključuje prestrukturiranje različnih industrij, prometa, šolstva, idr. ter daje nove možnosti za delo z velikimi podatki (ang. big data) in optimizacijo procesov v gospodarstvu prek pametnih okolij (ang. smart places), kriptovalut in hibridnih oblik interakcije med človekom in umetno inteligenco, kar nam bo zelo spremenilo življenje. 3.2 Kje smo? obstaja velik pritisk na (nevladne) organizacije, institucije, podjetja, skupnosti ipd., da zmanjšajo administrativne stroške, saj so tisti, ki prispevajo sredstva za obstoj takih entitet, bolj naklonjeni temu, da njihovi prispevki dosežejo udeležence programov neposredno in s čim manjšim vložkom 6 v birokratske in posredne procese . eno od možnih sredstev za dosego tega znižanja stroškov so digitalne tehnologije, 7 saj lahko ponudijo stroškovno učinkovitost . toda oddelki za informacijsko tehnologijo številnih organizacij imajo običajno zelo omejene proračune in nimajo sredstev za izdatno vlaganje v operacije digitalizacije8 ⸀ pritisk se čez leta ne bo zmanjšal, zato se vedno več organizacij odloča za t. i. lahke It rešitve, ki so za razliko od t. i. težkih It rešitev, bolj kot v sistematizacijo vseh podatkov v velike sisteme, usmerjeni speci昀椀čno v reševanje določenih delovnih procesov, ki nam dajo čim večje izplačilo za čim manjši vložek. koncept je bil izpeljan iz vrste 9 opazovanj v norveškem zdravstvenem sektorju . 6 Burkart, C. in Wakolbinger, T., Toyasaki, F. (2018): Funds allocation in NPOs: the role of administrative cost ratios. V: Central European Journal of Operations Research, 26 (2), str. 307–330. 7 Kotoba, M., Lacity, M., Willcocks, L., Craig, A. (2017). Measuring Digitalization: Key Metrics. In Foundations of Management 9. Service Automations: Cognitive Virtual Agents at SEB Bank. In The Outsourcing Unit Working Research Paper Series. 8 Merkel, C., Farooq, U., Lu X., Craig G., Rosson, M. B., Carroll, J. M. (2007). Managing technology use and learning in nonpro昀椀t community organizations: methodological challenges and opportunities.Cambridge: Conference: Proceedings of the 1st ACM Symposium on Computer Human Interaction for Management of Information Technology, CHIMIT 2007 9 Bygstad, B. (2015): The coming of lightweight IT. In: European Conference on Information Systems (ECIS) Proceedings. Münster, Germany. 20
3. osnove DIGItalIzaCIJe težke It rešitve so tradicionalni sistemi in baze podatkov, ki postajajo vse bolj izpopolnjeni in dragi z napredno integracijo. lahke It rešitve pa so npr. uporaba 10 mobilnih aplikacij, senzorjev uporabniških naprav, kot so telefoni in tablice . tako je lažje uporabiti orodje Doodle za sklic sestanka ekipe, Canvo za oblikovanje promocije in Wix za postavitev enostavne spletne strani organizacij, kot pa se lotiti vseh izzivov organizacije in izdelati celostno rešitev po meri. včasih nam lahko predloge in omejene rešitve, ki že obstajajo, z majhnim vložkom prinesejo velike spremembe, zato začnemo razmišljati o kompleksnejših sistemih šele takrat, ko dovolj zrastemo. v obdobju, v katerem se nahajamo, pa ne moremo zanemariti vpliva pandemije Covid-19 na velik del interakcij v družbi. Interakcije, ki so nam bile pred pandemijo samoumevne, so postale izjema in rešitve, ki smo jih našli med pandemijo, ne bodo v celoti izginile niti takrat, ko bo vse to za nami. 1,6 miljarde SVETOVNE POPULACIJE sOLAJOcIH pandemija Covid-19 je, zaradi velikih izzivov, razkrila potrebo po novih inovativnih metodah za učinkovito ohranjanje izobraževanja v času krize in zahtev po poučevanju na daljavo. od oktobra 2020 je pandemija prizadela več kot 1,6 milijarde otrok in mladostnikov v 188 državah, kar predstavlja 94 % svetovne populacije šolajočih se posameznikov. za obvladovanje te hitre spremembe je več študij poudarilo pomen kompetenc digitalnega poučevanja, ki lahko spodbudijo inovativnost poučevanja in vplivajo na boljše učne rezultate. spremembe v izobraževanju, ki jih prinaša Covid-19, so v obdobju po pandemiji sprožile 11 številne izzive. nekatere rešitve se zdijo tako samoumevne, da bi jih bilo škoda zanemariti, a se sistem še ni osvežil, to pa lahko posledično vpliva na to, da se od izobraževalcev pričakuje implementacijo prejšnjih in novih metod v enakih časovnih omejitvah, kot je bilo prej predvideno samo za nekatere. 10 Bygstad, B. (2015): The coming of lightweight IT. In: European Conference on Information Systems (ECIS) Proceedings. Münster, Germany. 11 Huang, R.; Tlili, A.; Wang, H.; Shi, Y.; Bonk, C.J.; Yang, J.; Burgos, D (2021). Emergence of the Online-Merge-O昀툀ine (OMO) Learning Wave in the Post-COVID-19 Era: A Pilot Study. Sustainability 2021, 13, 3512. 21
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 3.3 Kam gremo? Med številnimi izzivi, ki se pojavljajo pri izvajanju digitalnega izobraževanja, je eden 12 največkrat omenjenih preobremenjenost šolajočih se posameznikov in učiteljev . pri spremembi, ki je bo po pandemiji in s pospešeno digitalizacijo deležen izobraževalni sektor, pa ne smemo pozabiti na preprečevanje digitalnega razkoraka na področjih tako strojne in programske opreme kot na področju digitalne pismenosti (udeležencev in izvajalcev), da pri naslednjem koraku družbe za eno stopničko višje ne pozabimo na koga. Digitalizacija družbe nam prinaša tudi to, da je vedno več potencialne moči vplivanja na družbo na posamezniku in ne nujno več na združenjih (skupinah) posameznikov z enakimi nameni. tako postane možnost izrabe ali želja po obvarovanju moralnih načel stvar vsakega posameznika, kar pomeni, da če želimo živeti v družbi, kjer bomo skupaj tvorili (vsebinska) pravila delovanja, moramo več energije usmeriti v to, da do teh (legitimnih) pravil pridemo ter da nove člane družbe o meta pravilih (pravilih o tem, kako postavljati pravila) poučimo, preden dobijo dovolj moči, da začnejo spreminjati vsebinska pravila, ne da bi se posluževali meta pravil. za to je kritična promocija aktivnosti, ki: 12 Sá, M.J. Santos, A.I. Serpa, S. Miguel Ferreira, C. (2021). Digitainability—Digital Competences Post-COVID-19 for a Sustainable Society. Sustainability 2021, 13, 9564. 22
3. osnove DIGItalIzaCIJe spodbujajo in učijo družbene odgovornosti, spodbujajo dobrobit vseh posameznikov, zaobjemajo širše vrednote človeštva in hkrati spoštujejo lokalno raznolikost, prepoznavajo, da je družbena odgovornost več kot le spoštovanje zakona in pri posameznikih promovirajo proaktiven pristop pri uporabi digitalnih 13 tehnologij. z zaznavanjem in lažjim usmerjanjem trendov civilne družbe pa lahko pričakujemo, da nam bodo kmalu pristopile na proti nove tehnologije. taki so npr. digitalni dvojniki, ki služijo namenu predvidevanja in nadzorovanja družbenih odzivov (ang. digital twins in governance). pomagali nam bodo zaznavati in simulirati različne poteze in odzive prebivalstva za namen obvladovanja. zametke tega lahko zasledimo npr. v programih za analizo socialnih omrežij, kot je pajek, ali pa v simuliranju potreb prebivalstva, kot je prikazano v igri Democracy. orodja, ki prihajajo, bodo kot vsa orodja posamezniku pomagala, da naredi več, kar pomeni, da se bomo morali kot člani družbe naučiti zaznavati potencial groženj takih odstopanj z negativnimi posledicami, preden bo do njih prišlo. Če bomo kdaj začeli čutiti negativne posledice digitalizacije, avtomatizacije, robotizacije, umetne inteligence ali česarkoli drugega, kar še pride v naše življenje, pomeni, da smo zgrešili že prvo stopnico in si nismo postavili dobrih temeljev, h katerim stremi digitalna transformacija. Ustvariti moramo kulturo družbe, katere del bita je proaktivno zaznavanje in jezdenje na valu sprememb v nasprotju z reaktivnim pristopom gašenja požarov, kjer nam bo prej ali slej zmanjkalo gasilnih aparatov ⸀ Gartnerjev Hype cycle sledi teoriji prevzemanja inovacij s pomočjo vrha in planote. ker govorimo o terminologiji, ki komaj prihajaja na trg in se šele oblikuje, smo jo pustili v osnovni, angleški različici. 13 Rogerson, S., Doukidis, G., Mylonopoulos, N., Pouloudi, N., Eds.(2004). Aspects of social responsibility in the information society. In Social and Economic Transformation in the Digital Era; IGI Global: Hershey, PA, USA, 2004; pp. 31–46. 23
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 14 3.4 Literatura • Gorenšek, t. (2019). Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija. Dostopno na: https:// homopolitikus.si/digitizacija-digitalizacija-in-digitalna-transformacija/ • Herglotz, t. (2019). The four paths of digital change. Dostopno na: https://www.fasterpr.com/2021/10/ what-is-digital-transformation.html • burkart, C. in Wakolbinger, t., toyasaki, F. (2018). Funds allocation in NPOs: the role of administrative cost ratios. v: Central European Journal of Operations Research, 26 (2), str. 307–330. • kotoba, M., lacity, M., Willcocks, l., Craig, a. (2017). Measuring Digitalization: Key Metrics. In Foundations of Management 9. service automations: Cognitive virtual agents at seb bank. In the outsourcing Unit Working research paper series. • Merkel, C., Farooq, U., lu X., Craig G., rosson, M. b., Carroll, J. M. (2007). Managing technology use and learning in nonpro昀椀t community organizations: methodological challenges and opportunities.Cambridge: Conference: proceedings of the 1st aCM symposium on Computer Human Interaction for Management of Information technology, CHIMIt 2007 • bygstad, b. (2015): The coming of lightweight IT. In: european Conference on Information systems (eCIs) proceedings. Münster, Germany. • Huang, r. tlili, a. Wang, H. shi, Y. bonk, C.J. Yang, J. burgos, D. (2021). Emergence of the Online- Merge-O昀툀ine (OMO) Learning Wave in the Post-COVID-19 Era: A Pilot Study. sustainability 2021, 13, 3512. • sá, M.J.; santos, a.I.; serpa, s.; Miguel Ferreira, C. (2021). Digitainability—Digital Competences Post- COVID-19 for a Sustainable Society. sustainability 2021, 13, 9564. • rogerson, s., Doukidis, G., Mylonopoulos, n., pouloudi, n., eds.(2004). Aspects of social responsibility in the information society. In Social and Economic Transformation in the Digital Era; IGI Global: Hershey, pa, Usa, 2004; pp. 31–46. • Gartner. (2021). Hype cycle of Digital government technology 2021. Dostopno na: https://infocert.digital/ analyst-reports/2021-gartner-hype-cycle-for-digital-government-technology/ 14 Gartner. (2021). Hype cycle of Digital government technology 2021. Dostopno na: https://infocert.digital/analyst-reports/hype-cycle-for-digital-govern- ment-technology-2021/ 24
Sabina Belc kdaj se je prvič pojavil izraz spletno mladinsko delo? na spletni 1 strani organizacije verke nacionalnega centra za strokovni razvoj pametnega mladinskega dela na Finskem najdemo, da se 4 je izraz začel uporabljati v začetku tega tisočletja, ko so mladinski delavci začeli delati z mladimi v spletnih skupnostih in bili z njimi v stiku prek spletnih omrežij. z razvojem tehnologije so ugotovili, da ni dovolj, da govorimo samo o spletnem mladinskem delu, ampak je treba razširiti koncept, ki je bil nadgrajen v digitalno mladinski delo. osredotočal se je na digitalizacijo mladinskega sektorja in praks mladinskega dela. Digitalno mladinsko delo je bilo nato vključeno v koncept pametnega mladinskega dela, ki poleg uporabe tehnologije vključuje še kontekst družbenih sprememb kot posledic uporabe tehnologije. na tem področju prednjačijo Finci, ki so že leta 2011 ustanovili organizacijo verke, ki ima urejeno javno 昀椀nanciranje in več redno zaposlenih delavcev. kljub temu, da je izraz digitalno mladinsko delo modna beseda (ang. buzz word) že dobro desetletje, so se prakse začele razvijati Spletno mladinsko delo v smeri implementacije orodij v delo organizacij in srečanj v živo, prisotnost na družabnih omrežjih, uporabo tehnologije 2 (multimedijsko in makerspace ustvarjanje, programiranje ter razvoj spletnih (asinhronih) izobraževanj). spletno mladinsko delo kot prostor srečevanja skupin pa je ostalo podhranjeno (sploh v slovenskem prostoru). 1 Verke. Digital Youth Work. Dostopno na: https://www.verke.org/en/verke/digital-youth-work/ [1. 4. 2022]. 2 “Maker” kultura je sodobna subkultura, ki predstavlja na tehnologiji temelječo razširitev kulture DIY. Več o tem: https:// www.makerspaces.com/what-is-a-makerspace/ 25
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Šele v letu 2018 je prišlo do pilotnega projekta virtualne 3 mladinske izmenjave , ki je ustvaril dobro izhodišče za prakse v času pandemije. prvi uporabniki (ang. early adopters) so se lahko udeležili usposabljanja, na voljo pa so bila tudi posebno računalniško okolje, vnaprej pripravljeni programi in usposobljeni izobraževalci, ki so lahko podprli organizacije pri implementaciji izmenjav. Izmenjave so bile sestavljene iz spletnih srečanj, kjer so se udeleženci srečali in razpravljali o različnih temah, ter spletnega zbirališča – okolja, kjer so lahko udeleženci ostali v stiku med srečanji in imeli možnost tako raziskovanja dodatne literature kot tudi opravljanja različnih nalog. v letu 2020 smo se soočili s pandemijo Covida-19 in prepovedjo srečevanja v živo, na kar nismo bili pripravljeni. na začetku je prenos praks na splet doživel precej upora (tudi nekateri izmed nas smo bili med dvomljivci), hkrati pa je bilo jasno, da nimamo kompetenc, ki so potrebne za organizacijo in vodenje spletnih aktivnosti. počasi smo začeli z organizacijo dogodkov in delavnic, nastali pa so tudi prvi digitalni mladinski centri. v tem poglavju bomo raziskali zgodovino in osnove spletnega mladinskega dela, ki pa jih bomo poglabljali skozi naslednja poglavja v priročniku. odkrivali bomo, na kakšne načine nas lahko podpre splet pri naših aktivnostih. razmišljali bomo, kako ohranjati skupine tudi v času, ko osebni stik ni možen, ter kako prenesti izkušnjo pristnega mladinskega dela na splet. zaključili bomo s tem, katere naloge nas čakajo pred in med izvedbo ter kako si je najbolje organizirati delo. Covid-19 bo kmalu samo še slab spomin. vprašanje, ki bo ostalo, pa je, ali ohraniti spletne prakse, ki smo jih vzpostavili v času pandemije, ali ne. Digitalno mladinsko delo je realnost. kaj pa spletni del le-tega? 3 European Youth Portal. Erasmus+ Virtual Exchange. Dostopno na: https://europa.eu/youth/erasmusvirtual_en [1. 4. 2022]. 26
4. spletno MlaDInsko Delo 4.1 Nova tehnologija v mladinskem delu živimo v svetu, ki ga je zaznamovala četrta industrijska revolucija in hiter razvoj 4 novih tehnologij. tehnologija, kot je v svojem eseju zapisal schwab, avtor izraza 4. industrijska revolucija, spodbuja razvoj izdelkov in storitev, ki nam omogočajo večjo učinkovitost in priložnost za uživanje življenja, hkrati pa zaradi razvoja in z njim povezanimi spremembami od nas zahteva stalno prilagajanje. razširila je načine, na katere lahko državljani izražajo svoje mnenje, se povezujejo, dostopajo do odločevalcev in izvajajo nadzor nad njimi. vladi pa ponuja orodja za večji nadzor nad lastnimi državljani. tehnologija ne spreminja le našega delovanja, ampak tudi to, kdo smo. vpliva na dojemanje lastne identitete in izzivov, kot so občutek zasebnosti in lastništva, vzorci potrošnje, razmejitev med delom in zasebnim življenjem, razvojem kariere ter druženjem in negovanjem odnosov. schwab pravi, da »še nikoli ni bilo obdobja, ki bi imelo večji potencial in hkrati predstavljalo večje možno tveganje«. 6 ocenjeno je, da smo bili v letu 2021 izpostavljeni 5 79 zetabajtom informacij. v infogra昀椀ki vidimo, da uporabniki spleta vsako minuto objavijo 575 tisoč tvitov na twitterju, si ogledajo 167 milijonov videov na tiktoku, vnesejo 5,7 milijonov iskanj v Google brskalnik, objavijo 65 tisoč slik na Instagramu, na zoomu pa se odvije 856 spletnih predavanj. In to je le del podatkov, ki jih ustvarimo vsako minuto. v poročilu Digital 2022 april 7 Global statshot report najdemo podatek, da smo v povprečju 7 ur povezani prek interneta. te številke bodo v naslednjih letih še naraščale. Do leta 2025 je pričakovano, da bo količina informacij, ki jim bomo izpostavljeni, narastla na 180 zetabajtov informacij na leto ⸀ 4 Schwab, K. (2016). The Fourth Industrial Revolution: what it means, how to respond. Dostopno na: https://www.weforum.org/agenda/2016/01/the-fourth-industrial-revolution-what-it-means-and-how-to-respond [1. 5. 2022]. 21 5 Ena zetabajt je ena triljarda bajtov (10 ; 1,000,000,000,000,000,000,000) 6 Domo. (2021). “Data Never Sleeps” Infographic. Dostopno na: https://www.domo.com/news/press/domo-releases-ninth-annual-data-never-sleeps-infographic [1. 5. 2022]. 7 We Are Social in Hootsuite. (2022). Digital 2022 April Global Statshot report. Dostopno na: https://datareportal.com/reports/digital-2022-april-global-statshot 27
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 8 POimenOVanja “Stalna povezanost nas lahko prikrajša za eno izmed VelikOSti PODatkOV najpomembnejših dobrin v življenju: čas za premor, razmislek ter sodelovanje v globokih in pomenljivih 8 Vrednost Poimenovanje pogovorih.” (klaus schwab) 10^3 kilobajtov 10^6 megabajtov katere izzive prinaša digitalna doba? ko gremo na splet, se srečamo z delovanjem algoritmov družabnih omrežij 10^9 gigabajtov in poplavo (nekakovostnih) informacij. Demokratizacija 10^12 terabajtov medijskega povzročila izgubo nadzora nad kakovostjo 10^15 petabajtov informacij, ki smo jim izpostavljeni, saj lahko vsak ustvari 10^18 eksaabajtov in objavi lastne vsebine. In za razliko od novinarjev v resnih medijih posamezniki nis(m)o podvrženi nadzoru 10^21 zetabajtov urednika in zavezani novinarski etiki. poleg tega pa 10^24 jotabajtov nas algoritmi družabnih omrežij večinsko izpostavljajo informacijam, s katerimi se strinjamo, zato se lahko hitro ujamemo v mnenjske 9 mehurčke ali odmevne sobe (ang. echo chamber), ki doprinašajo k polarizaciji družbe. z dostopnostjo tehnologij in spleta so se pojavili tudi spletno ustrahovanje (ang. cyberbullying), ribarjenje podatkov (ang. phishing) – kraja spletnih gesel in osebnih 10 podatkov, izsiljevanje z objavo zasebnih slik ter druge oblike spletnih zločinov. Družba je mlade, ki so odraščali v času obstoja digitalnih medijev, označila za digitalne domorodce (ang. digital native). to pomeni, da je od mladih pričakovano, da tehnologijo instinktivno razumejo in primerno uporabljajo. raziskave 11 pa kažejo, da to ne drži. kirschner in De bruyckere zagovarjata, da digitalni domorodci, ki naj bi bili informacijsko pismeni samo zaradi odraščanja v digitalni dobi, ne obstajajo. 12 tuominen je v Mladju zapisala: “Proces tehnologizacije je prav tako nepovratno spremenil državljanske veščine, ki jih bodo mladi potrebovali v prihodnosti, in načine, kako mladi upravljajo s svojimi družbenimi odnosi. Iz tega sledi, da je digitalizacija mladinskega dela absolutno nujna, da ostanemo v koraku s časom.” 8 Wikipedia. (2022). Orders of magnitude of data. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Byte 9 Odmevna soba je okolje, kjer se človek srečuje le z informacijami ali mnenji, ki odražajo in krepijo njihova lastna. Več tukaj: https://edu.gcfglobal.org/en/ digital-media-literacy/what-is-an-echo-chamber/1/ 10 Več o varnosti na spletu in digitalni medijski pismenosti si lahko preberemo na strani: https://pismenost.si; https://safe.si; https://www.varninainternetu.si/. V primeru, da zaznamo pri mladih zasvojenost s tehnologijo, pa lahko kontaktiramo logout.si. 11 Kirschner, P. A. and De Bruyckere, P. (2017). The myths of the digital native and the multitasker. Teaching and Teacher Education, 67, str. 135–142. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.tate.2017.06.001 12 Tuominen, S. (2017). Mladinsko delo se digitalizira. Mladje, 37: 30-31. Dostopno na: http://www.movit.si/昀椀leadmin/movit/1MVA/Digitalno_mladinsko_delo/ mladinsko_delo_se_digitalizira.pdf 28
4. spletno MlaDInsko Delo na podlagi trenutnih tehnoloških trendov in pomena tehnologije v življenju mladih je eden od sklepov sveta eU 13 in predstavnikov vlad držav članic iz leta 2019 : „ Digitalna pismenost in druga znanja in spretnosti za 21. stoletje imajo ključno vlogo pri neodvisnosti, socialni vključenosti, zaposljivosti in v vsakdanjiku mladih. Mladi imajo različne kompetence, ki jim omogočajo delovanje v digitaliziranem okolju. Vendar bodo vsi mladi v svojem prihodnjem delu in vsakdanjem življenju potrebovali prilagodljiv, prožen in kritičen pristop k digitalni tehnologiji.“ svet, zaznamovan s tehnologijo, je naša realnost, mladinsko delo pa se mora odzivati na izzive današnjega časa. tehnološki razvoj in dogajanje v družbi razkrivata pomen krepitve medijske in informacijske pismenosti ter ostalih digitalnih kompetenc tudi v kontekstu mladinskega dela. Da bomo sposobni naslavljati priložnosti in izzive, povezane z digitalnimi tehnologijami, pa tudi sami potrebujemo digitalne kompetence. Kako nam gre, lahko preverimo 14 z orodjem preverjanja digitalnih kompetenc ⸀ 4.2 Od digitalnega do pametnega mladinskega dela pri listanju Mladja iz leta 2017 naletimo na članek »smart youth work« ali zakaj mora 15 postati mladinsko delo v prihodnje (še) pametnejše , ki ga je napisala tinkara bizjak zupanc. v njem najdemo opis procesa od nastanka deklaracije 2. evropske konvencije o mladinskem delu do sprejema sklepa sveta eU o pametnem mladinskem delu. 13 Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic (2019/C 414/02). (2019). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52019XG 1210(01)&from=FR 14 Verke. A professional digital competence toolbox for youth work. Dostopno na: https://www.verke.org/en/publications/a-professional-digital-competence-toolbox-for-youth-work/ 15 Bizjak Zupanc, T. (2017). »Smart youth work« ali zakaj mora postati mladinsko delo v prihodnje (še) pametnejše. Mladje, 37: str. 25-29. Dostopno na: http://www.movit.si/昀椀leadmin/movit/1MVA/Digitalno_mladinsko_delo/smart_youth_work.pdf 29
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 16 Digitalno mlaDinsko Delo oroDja mlaDinsko Digitalne Delo kompetence aktivnosti agilna miselnost vsebina organizacijska V žiVo poDpora Prek sPleta v letu 2015 je Deklaracija 2. evropske konvencije o mladinskem delu opozorila na vedno večjo uporabo novih tehnologij in digitalnih medijev med mladimi, kar odpira prostor za premislek o novih spletnih praksah mladinskega dela, ki bodo podpirale digitalno pismenost mladih in jim pomagale upravljati s povezanimi tveganji. Deklaracija je poleg tega izpostavila dejstvo, da se je bilo mladinsko delo tudi v preteklosti vedno sposobno prilagajati številnim spreminjajočim se okoliščinam in obenem ostati zvesto svojim temeljnim načelom. Decembra 2015 je svet eU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport vzpostavil strokovno skupino evropska komisija za digitalizacijo in mlade, ki je pripravila poročilo in priporočila državam članicam za razvoj digitalnega mladinskega dela in usposabljanje mladinskih delavcev na tem področju. o igitaln 17 d strokovna skupina je de昀椀nirala digitalno mladinsko delo insko mlad kot proaktivno uporabo in obravnavo digitalnih medijev in elo d tehnologije pri mladinskem delu. Digitalni mediji in tehnologija so lahko orodje, dejavnost ali vsebina mladinskega dela. 16 Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. (2018). Developing digital youth work : policy recommendations, training needs and good practice examples for youth workers and decision-makers : expert group set up under the European Union Work Plan for Youth for 2016-2018. Bruselj: Publications O昀케ce. Dostopno na: https://data.europa.eu/doi/10.2766/782183 17 Ibid. 30
4. spletno MlaDInsko Delo Digitalno mladinsko delo ni metoda mladinskega dela, temveč se lahko vključi v kateri koli okvir mladinskega dela in ima iste cilje kot mladinsko delo na splošno. Digitalno mladinsko delo lahko poteka v živo ali v spletnih okoljih – lahko pa tudi v kombinaciji obojega. Digitalno mladinsko delo temelji na isti etiki, vrednotah in načelih kot mladinsko delo. 18 konec leta 2017 pa se je s sprejemom sklepov sveta eU o pametnem mladinskem delu uveljavil izraz »pametno o mladinsko delo«, ki nadomešča in nadgrajuje izraz »digitalno pametn insko mladinsko delo« v smislu, da presega samo uporabo digitalnih mlad elo d tehnologij kot orodij v mladinskem delu ter vključuje tudi razumevanje in upoštevanje širšega konteksta – družbenih sprememb in posledic, ki jih je s seboj prinesel in jih še vedno prinaša sam tehnološki razvoj. sklepi pametno mladinsko delo opredeljujejo kot inovativni razvoj mladinskega dela, ki vključuje tako digitalne prakse v mladinskem delu kot tudi razvoj na področju raziskovanja, kakovosti in politik. 4.3 Umeščanje spletnega mladinskega dela v našo realnost o spletn spletno mladinsko delo predstavlja podvrsto digitalnega insko mlad mladinskega dela. pod to besedno zvezo razumemo aktivnosti, elo d ki se (vsaj delno) odvijajo prek spleta. spletna stran in družabna omrežja nam lahko služijo za promocijo naših aktivnosti in vzdrževanje stika z mladimi med srečanji. kako poskrbimo za spletno prisotnost in komuniciranje prek družabnih omrežij, 19 lahko najdemo v priročniku Digitalni domorodci. 18 Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic (2017/C 418/02). (2017). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017XG 1207(01)&from=EN 19 Uporaben vir za raziskovanje komunikacije prek spleta je priročnik Digitalni domorodci: https://socialna-akademija.si/prirocnik-digitalni-domorodci/. 31
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu v našem priročniku pa se bomo posvetili temu, kako in zakaj sploh ustvarjati digitalne prostore za skupnost mladih ter kako pripraviti raznolike spletne aktivnosti. spletne skupnosti niso nič novega. skupnosti obsegajo vse od zaprtih skupin prijateljev in gamerskih skupnosti pa do podpornih in/ali interesnih skupin. prednost mladinskega dela je, da se lahko izvaja v vseh prostorih, kjer se mladi zbirajo – v mladinskih prostorih, na javnih površinah in na spletu. 6 Glede na to, da mladi v povprečju preživijo na spletu 7 ur , ta predstavlja pomemben prostor v njihovem življenju. 20 Melvin de昀椀nira digitalni prostor kot računalniško okolje, kjer se zbirajo mladi in mu s svojo prisotnostjo dajejo pomen. tam ustvarjajo spomine in občutke ter tako gradijo pripadnost in navezanost. za mlade je pripadnost običajno povezana s 昀椀zičnim občutkom prostora, ki ga ustvarijo srečanja s prijatelji v okoljih, kot so dom, šola, mladinski prostori in parki, vse bolj pa tudi v računalniških okoljih, kot so Facebook, Youtube, Instagram ali gamerska računalniška okolja (ang. platform). pripadnost opisujejo kot prileganje (ang. 昀椀tting) in občutek sprejetosti v digitalnem prostoru, na kar vplivajo tudi sklenjena prijateljstva, občutek podpore in pristnega stika. Mladinsko delo ima velik potencial za ustvarjanje tega digitalnega prostora. za mladinske delavce je ključno, da se nahajamo tam, kjer so mladi. na spletu lahko delujemo na dva načina: preventivno kot spletni “ulični” mladinski delavci ali z ustvarjanjem digitalnih prostorov, kjer krepimo skupine in skupnost mladih. kot spletni “ulični” delavci lahko s svojo prisotnostjo na forumih in skupinah na družabnih omrežjih naslavljamo izzive, povezane s spletnim nadlegovanjem, ali delujemo preventivno na področju polarizacije in z njo povezane radikalizacije. nekateri raziskave izpostavljajo kot najbolj obetavno obliko intervencije zoperstavljanja 21 ekstremistični retoriki z alternativnimi naracijami, ki izpodbijajo njihovo sporočilo. 20 Melvin, J. (2018). Digital tools, spaces and places - mediators of youth work practice. Coyote, 26. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/en/web/coyote-magazine/ digital-tools-spaces-and-places 21 Alava, S. in Frau-Meigs, D. Hassan G. (2017). Youth and violent extremism on social media. Francija: UNESCO. Dostopno na: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/ pf0000260382/PDF/260382eng.pdf.multi in Van Eerten, J. J., Doosje, B., Konijn, E., De Graaf, B., & De Goede, M. (2017). How to prevent radicalization or stimulate de-radicalization? An evaluation of counter-narrative programs using social media. Report commissioned by Ministry of Security and Justice. 32
4. spletno MlaDInsko Delo radikalizacijo je težko prepoznati. nekateri možni znaki so, da se oseba izolira od družine in prijateljev, govori, kot da bi ponavljala napisan govor, je nepripravljena na pogovor o svojih pogledih, poleg tega pa se pojavijo nenaden nespoštljiv odnos do drugih, visoka raven jeze in skrivnostnost (zlasti glede uporabe interneta). ne smemo pozabiti, da ti znaki niso prisotni le v primeru radikalizacije, 22 temveč so lahko tudi znaki kakšnih drugačnih težav. kot spletni mladinski delavci pa lahko ustvarjamo digitalne prostore, kamor vabimo mlade in z njimi soustvarjamo spletne aktivnosti. spletne aktivnosti so zelo uporabne, kadar želimo vključiti mlade, ki se drugače naših aktivnosti ne bi mogli udeležiti. sodelovanje prek spleta nam lahko kdaj olajša proces (npr. če moramo istočasno urejati skupne dokumente). ko pripravljamo spletne aktivnosti pa moramo biti pozorni, da imajo udeleženci, ki jih želimo vključiti, pozitivno naravnanost do tehnologije in najmanj minimalne digitalne kompetence ter da smo tudi sami digitalno pismeni, saj to vpliva na kakovost izkušnje vseh vključenih. Mladinski delavci lahko igramo pomembno vlogo tudi pri naslavljanju 23 nadlegovanj v kontekstu gamerskih skupnosti. Cary in sodelavci so v raziskavi odkrili, da je že več kot polovica gamerjev doživela nadlegovanje zaradi rase, etnične pripadnosti, vere, spola ali spolne usmerjenosti, kar dve tretjini gamerjev pa sta bili izpostavljeni resnemu nadlegovanju – grožnjam, zalezovanju ali celo dolgotrajnem nadlegovanju. v organizaciji verke so izvedli projekt 24 the non-toxic – non-discriminating gaming culture project , kjer so pripravili smernice, kako lahko mladinski delavci delujemo kot promotorji pozitivne igralske kulture (ang. gaming culture). Izpostavili so pomen igranja iger z mladimi ter gradnje razumevanja, da besede in dejanja prek spleta škodujejo enako kot v živo. pomembno je, da se med igranjem odzovemo v primeru diskriminatornih izjav ali pri pojavu nadlegovanja. Intervencije so smiselne tako v primeru, da nasilje izvajajo naši mladi, kot tudi v primeru, da nasilje izvajajo neznanci. 22 NSPCC. Protecting children from radicalization. Dostopno na: https://www.nspcc.org.uk/keeping-children-safe/reporting-abuse/dedicated-helplines/protecting- children-from-radicalisation/ [3. 5. 2022]. 23 Cary, L. A., Axt, J., Chasteen, A. L. (2020). The interplay of individual di昀昀erences, norms, and group identi昀椀cation in predicting prejudiced behavior in online video game interactions. J. Appl. Soc. Psychol. 1–15. doi: 10.1111/jasp.12700 24 Ahtiainen S. (2021). Youth workers create a better gaming culture through gaming education. Verke. Dostopno na: https://www.verke.org/en/blogs/youth-workers-create-a-better-gaming-culture-through-gaming-education/ [3. 5. 2022]. 33
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Kaj mladinski delavci prepoznavajo kot prednost 25 spletnega mladinskega dela? s spletnimi aktivnostmi lahko dosežemo mlade, ki so geografsko oddaljeni od naših organizacij in jim prihranimo čas za pot in stroške, ki bi nastali pri udeležbi v živo. s tem naredimo naše aktivnosti bolj dostopne mladim, ki se jih drugače ne bi mogli udeležiti (npr. mladi kmetje, mladi iz odročnih krajev s slabimi prometnimi povezavami javnega prevoza). splet nam olajša stike, saj zahteva manj časovnega vložka, zato lahko naši sestanki potekajo bolj redno (tudi na mednarodni ravni), hkrati pa so krajši in bolj osredotočeni ter posledično produktivnejši. s spletnim mladinskim delom lahko omogočimo večjo zasebnost in anonimnost udeležencev, saj se sami odločijo, koliko in kaj bodo delili s skupino – raven participacije je zelo raznolika: lahko samo tipkajo, lahko vklopijo kamero, nekateri tudi govorijo. Hkrati pa jih tudi nihče ne vidi vstopati v prostore, ki so povezani z določenimi skupnostmi (npr. lGbtQIa+ mladi, zlasti mladi, ki se še niso razkrili). spletne aktivnosti so lahko prijaznejše do mladih, ki se izogibajo socialnim stikom zaradi tesnobe, fobij in drugih podobnih stanj. prav tako so mladi lahko še vedno prisotni tudi v primeru bolezni. Kateri so izzivi spletnih aktivnosti, 26 ki jih moramo nasloviti? ko prenašamo aktivnosti na splet, se bomo zagotovo soočili s tehničnimi težavami. pomembno je, da nas ne vznemirijo, 27 temveč jih sprejmemo kot del spletne realnosti . poleg tega se moramo zavedati, da med mladimi obstaja velik digitalen razkorak (ang. digital divide). nimajo vsi mladi dostopa do tehnologije in nimajo vsi razvitih digitalnih kompetenc, poleg tega pa nekateri nimajo niti prostora, kjer so lahko sami. 25 Temelji na posvetovanju z mladinskimi delavci v sklopu strateškega partnerstva Ustvarjalni digitalni prostori: https://socialna-akademija.si/creativedigitalspaces/. 26 Ibid. 27 Kako zmanjšati breme le-teh najdemo v poglavju 8. 34
4. spletno MlaDInsko Delo Izvajalci iz mladinskih organizacij iz izkušenj poročajo, da mladi to zadrego rešijo tako, da govorijo v jeziku, ki ga starši ne razumejo (npr. angleščina), ali pa tipkajo v pogovorno okno (ang. chat). zaradi stalne povezanosti in prenasičenosti z zasloni lahko pride do digitalne izčrpanosti (ang. digital a igitaln overload). to je neznosen občutek, ki izhaja iz stalne d izčrpanost dosegljivosti in bombardiranja s sporočili (ang. noti昀椀cations). prekomerna uporaba tehnologije pa doprinaša tudi k razvoju različnih digitalnih zasvojenosti. Mladi se na spletu težje izpostavijo, zato se večkrat skrijejo v skupini, težje pa je prebrati tudi njihovo telesno govorico. Izziv je odpirati osebne teme, zlasti, če imajo udeleženci šibko internetno povezavo in jih slabo slišimo/razumemo. za vzpostavitev sproščenega okolja in za razvoj skupine potrebujemo dlje časa, kar moramo upoštevati pri načrtovanju procesa. neformalno druženje in druge interakcije, ki se v živo zgodijo spontano, je na spletu potrebno načrtovati in spodbujati. 28 izpostavi vidik varn(ejš)ega prostora Melvin v spletnem kontekstu. varnost je na spletu zelo subjektiven koncept, saj velikega dela spletnega okolja ne moremo nadzorovati. vsebina, ki jo delimo in ustvarjamo, lahko hitro postane javna, saj jo je preprosto posneti, deliti, kopirati, spremeniti, kar vnaša dodatno tveganje. Hkrati pa smo prisotni na računalniških okoljih, kjer je lahko izziv povezan z dostopom, zasebnostjo in varnostjo osebnih podatkov. zavedati se moramo, da spletne aktivnosti pritegnejo drug pro昀椀l udeležencev kot aktivnosti v živo. ob prehodu na splet bomo sicer izgubili nekaj udeležencev, ki se udeležujejo naših aktivnosti v živo, pridobili pa bomo nove, ki lahko prihajajo tudi izven našega lokalnega okolja. pomembno je, da kombiniramo spletne aktivnosti z aktivnostmi v živo, saj s tem omogočimo dostop različnim skupinam mladih. 28 Melvin, J. (2018). Digital tools, spaces and places - mediators of youth work practice. Coyote, 26. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/en/web/coyote-magazine/ digital-tools-spaces-and-places 35
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 4.4 Načini izvedbe aktivnosti spletnega mladinskega dela pri izbiranju načina izvedbe aktivnosti z vključevanjem spleta so nam na voljo štiri oblike izvedbe: sinhrona spletna, asinhrona spletna, kombinirana in hibridna. vsaka ima svoje posebnosti, prednosti in omejitve, zato je pomembno, da poznamo potrebe in značilnosti svoje skupine mladih ter namen aktivnosti, ki jo načrtujemo. v nadaljevanju poglavja bomo raziskali, kdaj nam katera od njih koristi in s katerimi izzivi se lahko soočimo. Sinhrona in asinhrona spletna izvedba ko govorimo o spletni izvedbi aktivnosti, pogosto pomislimo a na srečanje prek zooma. tako izvedbo, pri kateri so vsi spletn ba izved udeleženci istočasno prisotni na aktivnosti, imenujemo 29 sinhrona . ne smemo pa pozabiti, da se lahko na spletu 30 sinhrona poslužujemo tudi aktivnosti v asinhroni obliki , ki obstajajo 31 ba izved že dlje časa, primer so recimo spletna izobraževanja . to pomeni, da je udeležencu vsebina na voljo 24 ur na dan, sam asin si lahko izbere tempo, organizira učenje in opravi aktivnosti hrona izved takrat, ko mu ustreza. za oporo pa so mu lahko različne oblike ba skupnostne podpore (npr. forumi, Facebook skupina). 32 29 SSKJ: sočasen, istočasen. 30 SSKJ: ki ne poteka istočasno. 31 Spletna izobraževanja običajno najdemo v obliki spletne strani, ki je razdeljena na posamezna poglavja. Ko opravimo naloge znotraj enega, lahko nadaljujemo na drugo poglavje. Vsebina je lahko predstavljena prek besedil, slik, videov ali zunanjih virov. Primeri ponudnikov so Coursera, Udemy, edX. 32 Prirejeno po: Education Corner. (2021). Synchronous vs Asynchronous Learning. Dostopno na: https://www.educationcorner.com/synchronous-asynchronous- learning.html 36
4. spletno MlaDInsko Delo 34 v času pandemije smo morali odpovedati vsa izobraževanja. po prvem šoku smo začeli raziskovati, katera računalniška okolja in orodja so nam na voljo ter na kakšen način bomo omogočili participativno učenje. aprila 2020 smo organizirali prvo večdnevno usposabljanje Ustvari scenarij, ki se je odvilo izključno prek spleta. znotraj usposabljanja smo kombinirali sinhrono in asinhrono izvedbo – srečevali smo se prek zooma, vmesno samostojno delo pa je potekalo prek 33 Google classroom, ki je služila kot naše spletno zbirališče . na zoomu je izvajalka podala vsebino, nato pa so udeleženci utrdili pridobljeno znanje z ustvarjanjem lastnega scenarija. svoje izdelke so delili v Google classroom ter prejeli povratne informacije in podporo mentorice in soudeležencev. z izbiro sinhrone izvedbe lahko (posnemamo ali) ustvarjamo občutek aktivnosti v živo. z uporabo neformalnih metod in ustvarjanjem varn(ejš)ega prostora lahko prek spleta izvedemo veliko aktivnosti, ki jih običajno gostimo v organizacijah ali mladinskih centrih. ta izvedba je primerna zlasti za sestanke/ srečanja operativne narave in kratke delavnice, za katere je časovni vložek enak dolžini delavnice. sinhrone aktivnosti so lahko uporabljene za izmenjavo mnenj glede vsebine, ki so jo v sklopu asinhronih aktivnosti udeleženci proučili pred srečanjem, in žetev učnih izidov. Izzivi, ki se pri tem pojavljajo, so tehnične zagate, počasnejši potek (ang. 昀氀ow) pogovora, poleg tega pa je prag med odločitvijo, da spregovorimo, in tem, da to dejansko storimo, večji. ne samo, da moramo imeti prostor za govor, pred nami je tudi gumb za prižig/izklop mikrofona (ang. unmute /mute), kar vpliva na to, da lahko izgubimo glasove nekaterih udeležencev. za spletno izvedbo sta ključnega pomena dobra pripravljenost in usposobljenost izvajalca, saj se moramo na spletu veliko 35 bolj prilagajati. 33 Primeri spletnega zbirališča so lahko spletno okolja, kot sta SALTO HOP online learning platforma (Dostopno na: https://hop.salto-youth.net/) in Google classroom, ali orodja, kot sta Mural in Miro. 34 Izkušnja izvajalcev Socialne akademije. 35 Kaj vse je ključno za kakovostno spletno izvedbo, si bomo pogledali v naslednjih poglavjih, zlasti v poglavju 7. 37
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu asinhrone aktivnosti so aktivnosti, ki omogočajo udeležencem, da si sami organizirajo učenje in se ga lotijo z lastnim tempom, saj so postavljene v obliki spletnih izobraževanj, individualnih nalog in samostojnega e-učenja. proces lahko načrtujejo in vodijo izobraževalci (spletna izobraževanja), lahko pa mladi prek zastavljenih individualnih nalog samostojno raziskujejo vire, ki jim pomagajo pri reševanju le-te (samostojno e-učenje). asinhrone aktivnosti dajo udeležencem prostor, da proučijo material ter jim omogočajo čas za re昀氀eksijo in poglobitev razumevanja vsebine z dodatnimi viri. Udeleženci lahko večkrat pregledajo materiale in tako utrjujejo znanje. takšne aktivnosti so primerne zlasti za bolj teoretične in vsebinsko bogate dele ali individualne naloge. nekateri potrebujejo oz. želijo več časa za razmislek in proučevanje vsebine, preden se vključijo v pogovor. s predhodnim delom lahko naredimo srečanje bolj bogato z vsebinskim vnosom in globlji razmisleki, saj je bil del procesa opravljen že predhodno. Hkrati pa lahko ta tip aktivnosti uporabimo tudi zato, da omogočimo, da celotna skupina osvoji osnovno znanje, ki je predpogoj za sodelovanje v procesu v živo. ne smemo pozabiti, da je pri asinhronih aktivnostih težje ohranjati motivacijo ter da morajo biti udeleženci bolj samodisciplinirani, igrifikacija zato je pomembno, da smo jim na voljo ter da jih spremljamo 36 in spodbujamo. poslužimo se lahko tudi igri昀椀kacije učenja , kar pomeni, da v oblikovanje učne izkušnje vključimo elemente igre, ki angažirajo in motivirajo udeležence. pri tem nam lahko koristijo tudi: zgodbe: ustvarimo prepričljivo zgodbo, ki bo pritegnila mlade in jih odpeljala na pot. vključimo jih v zgodbo ali zaplet in jih tako angažirajmo. pri tem nam lahko pomagajo karakterji in avatarji; vizualno oblikovanje: oblikovanje in gra昀椀čni elementi naše aktivnosti morajo biti vizualno privlačni, saj tako pritegnemo udeležence; tekmovanje: dovolimo udeležencem, da tekmujejo med seboj ali s samim seboj, saj to krepi motivacijo. vključimo lestvice (ang. leaderboard), da lahko spremljajo svoje dosežke; 36 Karaolis, S. (2021). 4 awesome examples of gami昀椀cation in elearning. Elucidat. Dostopno na: https://www.elucidat.com/blog/gami昀椀cation-in-elearning-examples/ [2. 5. 2022]. 38
4. spletno MlaDInsko Delo izzivi: začnimo z lažjimi in krajšimi nalogami, nato pa z vsako stopnjo povečujmo težavnost. vsaka naslednja stopnja naj temelji na tem, da morajo udeleženci uporabiti znanja, ki so jih pridobili skozi učni proces; nagrade: podelimo nagrade, kot so npr. značke, medalje ali odklepanje višjih stopenj, saj to krepi motivacijo in pripravljenost za sodelovanje skozi daljše časovno obdobje; povratne informacije: vključimo povratne informacije, ki jim pomagajo spremljati napredek, ko napredujejo na naslednjo stopnjo. Če s skupino prek spleta delamo dlje časa, je smiselno kombinirati obe obliki izvedbe (asinhrono in sinhrono), saj tako naslovimo raznolike potrebe udeležencev. za projektno ali individualno delo ni (vedno) smiselno, da smo povezani vsi hkrati. navdih lahko najdemo tudi v HIll modelu, ki je razložen v naslednjem poglavju. Kombinirana izvedba pri kombinirani izvedbi prepletamo spletno izvedbo in kombin izvedirana izvedbo v živo. tako zajamemo najboljše vidike obeh oblik. ba kombinirana izvedba nam pomaga, ko smo s srečanji v živo omejeni in želimo predati več vsebine, kot jo kombinirana izvedba lahko v času, ki nam je na voljo, ter ko je znotraj procesa predvidena velika mera individualnega dela. Uporabna je v primerih, ko imamo načrtovane izvedba spletna krajše sestanke operativne narave (prek spleta) in izvedba v živo daljše sestanke kreativne narave (v živo), omogoča pa nam tudi kombiniranje samostojnega učenja/ 37 dela in žetve rezultatov v živo. o čem je pomembno razmisliti, ko se odločamo za kombinirano izvedbo: katere aktivnosti je smiselno izvesti v živo in za katere je (bolj) primeren splet? kako lahko spletne aktivnosti podprejo aktivnosti v živo? v kakšni obliki želimo imeti spletne aktivnosti – v asinhroni ali sinhroni obliki? kako razporediti aktivnosti (termin, trajanje in razmerje aktivnosti v živo in na spletu)? katero je ustrezno računalniško okolje (glede na digitalne kompetence vključenih, velikost skupine, dolžino procesa, tehnologijo, ki nam je na voljo itd.)? 37 Žetev rezultatov je opisana v poglavju 6. 39
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu HILL model pri pripravi kombiniranih aktivnosti se lahko opremo na HIll (High Impact Learning that Last) model, ki sta ga razvila Dochy and segers38 . Model vključuje 7 gradnikov: ❶ ustvarimo občutek nujnosti (ang. urgency): spodbudimo radovednost udeležencev in jim pokažimo uporabnost novih kompetenc. skupaj z udeleženci postavimo učne cilje in v proces vključujmo težave iz resničnega življenja; ❷ vključujmo akcijo in deljenje izkušenj: najbolj učinkovito učenje je vezano na izkustveno učenje ter deljenje izkušenj z drugimi. spodbudimo proaktivnost udeležencev in učenje skozi delovanje. ključno je, da jih spodbujamo s podporo in nasveti, ter na ta način krepimo motivacijo in interes; ❸ vpeljimo kombiniran tip učenja: učenje z močnim učinkom temelji na kombiniranju učnih metod. vpeljimo raznolikost orodij, metod, scenarijev in govorcev. kombinirajmo učenje prek spleta in v živo ter sinhrono in asinhrono obliko aktivnosti, s čimer lahko povečamo zavzetost in vključenost mladih; ❹ omogočimo avtonomijo udeležencev: pomembno je, da omogočimo mladim, da so sami odgovorni za svoje učenje in da sprejemajo lastne odločitve. to lahko storimo tako, da si sami postavijo učne cilje, da jih spodbujamo, da najdejo lastne rešitve izzivov in da jim v procesu ponudimo izbiro; ❺ promovirajmo sodelovanje in kovčing (ang. coaching): ponudimo izzive, ki jih udeleženci rešujejo v majhnih skupinah, ponudimo pa jim tudi kovčing ali mentorstvo na njihovi poti. v proces vključimo od ⅓ do ⅔ skupinskega dela. omogočimo problemsko zasnovano učenje in vrstniški (ang. buddy) podporni sistem; ❻ dodajmo elemente 昀氀eksibilnosti v naš proces: kombinirajmo strukturirano in priložnostno učenje. Udeleženci naj vplivajo na vsebino aktivnosti. pripravimo parkirišče idej in jih vključimo v program. Izkoristimo napake kot vir učenja; ❼ uporabimo vrednotenje kot podporo učenju: pomembno je, da skozi proces ne pozabimo na povratne informacije. lahko uporabimo kvize, odprte tipe vprašanj in praktične naloge, da naredimo proces s priložnostmi za re昀氀eksijo in procesiranje novega znanja bolj zanimiv. 38 Cross Knowledge. (2019). THE H·I·L·L MODEL High-Impact Learning that Lasts od Cross Knowledge. Dostopno na: https://page.crossknowledge.com/publications- hill-model-high-impact-learning-e-book.html. 40
4. spletno MlaDInsko Delo zgornje gradnike uporabljamo, ko delamo z mladimi v živo, vendar pogosto pozabimo nanje, ko gremo na splet. HIll model nam lahko služi kot opomnik, da jih vpeljemo tudi takrat, ko pripravljamo kombinirane aktivnosti. Hibridna izvedba Hibridna izvedba je najbolj zahtevna za izvajanje, saj moramo pozornost nameniti značilnostim srečevanja tako v živo kot tudi prek spleta. kdaj se odločimo zanjo? kadar imamo geografsko ločene skupine (npr. mednarodna zasedba), ki nimajo vse potrebne opreme za ločeno povezovanje ali pa smo v aktivnosti predvideli izvedba spletna tudi elemente interakcije skupine z lokalnim okoljem. izvedba v živo poleg tega nam olajša delo, kadar se del udeležencev ne more udeležiti aktivnosti – zaradi geografske oddaljenosti, bolezni ali kakšnega drugega razloga – in Hibridna izvedba se nam lahko pridruži le prek spleta. Hibridna izvedba je možna tudi takrat, ko kot izvajalec ne moremo biti (hybrid) prisotni in imamo celotno skupino v živo ali pa ko je zaradi kompleksnosti spletnega dogodka in velikega števila izvajalcev sodelovanje med njimi lažje v živo, udeleženci pa se jim pridružijo prek spleta. 39 v času pandemije smo prek spleta izvedli volilno skupščino zveze tabornikov slovenije. zaradi omejitev in varnosti smo bili izvajalci in tehnična podpora razdeljeni v štiri sobe. v prvi sobi smo se nahajale osebe, ki smo bile del tehnične podpore in delovnega predsedstva, v drugi sobi sta bili veri昀椀kacijska in volilna komisija, v preostalih dveh sobah pa sta bila predhodni in bodoči izvršni odbor. bližina sob nam je omogočala usklajevanje, bolj kakovostno komunikacijo in optimizacijo procesov. za preverjanje sklepčnosti so razvili orodje sklepnik, ki je omogočalo spremljanje zastopanosti društev ter njihovo glasovanje glede predlaganih sklepov. sklepnik se uporablja tudi po pandemiji, saj v veliki meri optimizira proces glasovanja. 39 Občni zbor/zbor/kongres 41
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Daniel Jurij Angelika Maks Tinka Domen Maks Jakob Anamarija Tobija 40 na kaj moramo biti pozorni, ko organiziramo hibridno srečanje? rewa je izpostavila izziv neuravnovešenosti moči in s tem porušene dinamike skupine. na to vpliva predvsem to, ali se povezuje več skupin ali skupina in posamezniki. na dinamiko vplivajo tudi razmerja moči med temi skupinami. ključno je, da proces zasnujemo na vključujoč način, da ne izključimo ljudi oz. celo posameznih skupin. v mislih imejmo, da: je komunikacija lažja med udeleženci, ki so povezani na enak način (npr. prek spleta ali v živo v isti sobi); imajo udeleženci, povezani prek spleta, prednost pri tipkanju v okno za klepet; udeleženci, ki so povezani na enak način kot izvajalec, lažje komunicirajo z njim; imajo pri pogovoru s skupino udeležencev, ki je povezana prek spleta, prednost tisti člani skupine, ki so bližje mikrofonu, kameri ali tipkovnici. 40 Rewa, J. (2019). Facilitating Hybrid Groups Online. Training for Change. Dostopno na: https://www.trainingforchange.org/training_tools/facilitating-hybrid-groups-online/ [1. 5. 2022] 42
4. spletno MlaDInsko Delo vodila, ki jih rewa predlaga za kakovostno izvedbo so: ❶ Pomagajmo udeležencem, da se med seboj vidijo. pri izvedbi poskušajmo doseči, da se vsi pridružijo tako, da se lahko med seboj vidijo. kamero postavimo tako, da se med seboj vidi čim večji del skupine. lahko ustvarimo in posedemo ljudi v virtualni krog – ta krog je uporaben tudi kot opomnik, kdo vse je prisoten. ❷ Postavimo mehanizem za spremljanje participacije udeležencev. to si lahko zapišemo na list papirja ali označimo na našem virtualnem krogu. ❸ Povežimo udeležence med seboj, ne glede na format. to lahko naredimo prek prijavnega kroga (ang. check-in) vseh udeležencev ali ankete, ki omogočata, da se slišijo vsi glasovi. v primeru zapisa v klepet lahko preberemo zapis ali pa povabimo avtorja k deljenju. pripravimo vizualne elemente, ki jih lahko delimo prek spleta. ko vključujemo delo po skupinah, lahko v primeru, da imamo dovolj individualnih naprav (tablic, telefonov ali prenosnih računalnikov), pomešamo udeležence prek spleta in udeležence v sobi. ❹ Bodimo direktivni. Izvajalci moramo biti bolj direktni in speci昀椀čni z navodili v primeru hibridnih aktivnosti, da stvari potekajo gladko. ❺ Ne delajmo sami! ko gre za hibridno aktivnost je pomembno, da imamo okrepljeno ekipo. povabimo k sodelovanju digimojstra, ki nam bo pomagal pri tehniki, orodji in odgovarjanju na sporočila v oknu za klepet. lahko aktiviramo tudi osebo, ki bo opazovala skupino in nam pomagala pri spremljanju participacije posameznikov in dinamike skupine. 42 znotraj projekta „Mladi sooblikujejo Mesta učenja“ so bila izvedena tudi hibridna srečanja. ker udeleženci, ki so se pridružili prek spleta, niso imeli možnosti sodelovanja v aktivnostih na v živo, smo jim omogočili alternativne aktivnosti (npr. virtualni ogled 41 ljubljane ). 41 Ogledamo si ga lahko na: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/virtualni-ogledi-ljubljane/ 42 Izkušnja Urške Česnik iz organizacije TiPovej. 43
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 4.5 Prehod na splet Vzemimo v obzir speci昀椀ke spletnega prostora! pri prenašanju aktivnosti na splet se začne spoznavanje speci昀椀k dela, ki izhajajo tako iz spleta kot tudi iz spletnega okolja. kadar želimo aktivno participacijo udeležencev, imamo več izzivov. veliko udeležencev je vajenih spletnih predavanj (ang. webinars) in pričakujejo pasivno participacijo. raven participacije je zelo raznolika. na spletu je potrebno nameniti več pozornosti temu, kako ustvariti priložnost za sodelovanje introvertiranih udeležencev in udeležencev, ki potrebujejo več časa, da se sprostijo in začnejo sodelovati. 43 ofljač poleg tega nam splet prinaša tudi šnofljače (ang. lurkers) šn in udeležence, ki komunicirajo samo prek zapisov v oknu za klepet. to vnaša novo dinamiko pri delu s skupinami, ki je pri izvedbi v živo nimamo. pri spletnih izvedbah se moramo zavedati, da udeležence srečujemo v njihovih osebnih prostorih – sobah, domovih. s tem moramo računati tudi na element ranljivosti, zato ne smemo siliti ljudi, da prižgejo kamero. k temu jih povabimo, saj lahko tako vzpostavimo pristnejši stik. ker so udeleženci v domačem okolju, se poveča količina motilcev (npr. mačke, partnerji, starši, otroci, poštarji). Hkrati pa moramo tekmovati za pozornost s sporočili različnih aplikacij in elektronsko pošto, ki se jim ne moremo izogniti, ko imamo opravka s tehnologijo. Dislociranost udeležencev prinaša večjo možnost nepričakovanih situacij, zato se nam večkrat zgodi, da udeleženci prihajajo in odhajajo ali pa se pridružijo na prehodu med različnimi lokacijami. poleg tega lahko udeleženci v primeru, da jim kaj ne ustreza ali pa se dolgočasijo, preprosto zapustijo aktivnost. 43 Udeleženci, ki opazujejo, vendar ne sodelujejo. 44
4. spletno MlaDInsko Delo Jiang v svojem članku ugotavlja, da so v času epidemije Covida-19 odkrili pojav utrujenosti zaradi časa, preživetega 44 v videokonferenčnem okolju zoom (ang. Zoom fatigue) ⸀ ko smo – tako izvajalci kot udeleženci – povezani prek video klica, moramo biti bolj osredotočeni kot pri srečanju v živo. potrebne je več energije, da lahko preberemo izraze na obrazih, ton in barvo glasu ter telesno govorico. tišina je del ritma, ko se pogovarjamo v živo. na spletu pa vnese nekaj nelagodja za katerega pa ne vemo, ali je posledica nedelujoče tehnologije. zamik (1,2 sekunde) kot posledica internetne povezave vpliva na to, da dojamemo ljudi kot manj prijazne in osredotočene. s tem, ko se vidimo prek kamere, imamo občutek, da nas vsi gledajo in da smo na odru, kar prinese občutek, da nastopamo. Udeležence lahko povabimo, da izklopijo pogled samega sebe (ang ⸀ self-view), da odstranimo občutek nastopa in jim s tem omogočimo, da se bolj sprostijo. zaradi hitrejše utrujenosti in izgube koncentracije je še bolj pomembno, da imamo odmor vsakih 90 minut. ena izmed smernic narekuje, naj znotraj aktivnost vsakih 5 –7 minut vpeljali neko spremembo ali interakcijo, da ohranimo osredotočenost udeležencev. razen človeškega, na delovanje prek spleta vplivajo tudi tehnični vidiki. stabilnost in ostale lastnosti internetne povezave vplivajo na kakovost izkušnje udeležencev (npr. udeležencem se lahko prekine zveza, zato jim moramo vsakič, ko se spet pridružijo, razložiti, kaj so zamudili in kako se lahko spet vključijo v proces). pomemben izziv sta tudi nedelujoča tehnologija (npr. kamera, mikrofon) in zvoki v ozadju, kadar se nam udeleženci priključijo brez slušalk. Digitalna pismenost udeležencev in izvajalcev vplivata na to, kako gladko teče proces ter kakšna je kakovost izkušnje. pri izboru orodij moramo biti pozorni, na katerih napravah in operacijskih sistemih delujejo. pomembno je, da imamo v mislih, da nekatere aplikacije nimajo avtomatičnih posodobitev, kar pomeni, da ni nujno, da bodo udeleženci imeli na voljo najnovejše funkcije, ki jih želimo uporabiti. 44 Jiang, M. (2020). The reason Zoom calls drain your energy. BBC. Dostopno na: https://www.bbc.com/worklife/article/20200421-why-zoom-video-chats-are-so- exhausting [25. 4. 2022] 45
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Ne pozabimo na skupine ključen element mladinskega dela so trajne skupine mladih. ko gremo na splet, moramo paziti, da nas ne zanese v kulturo dogodkov, temveč da poskušamo vnašati tudi delo s trajnimi skupinami. prav skupine so v času prehoda na splet utrpele največ škode, saj nismo ustvarili dovolj prostora za neformalno druženje in zabavo, ki je del motivacije za delovanje v skupini. za delovanje skupin je pomemben občutek skupnosti in ustvarjanje prijateljstev. spletne aktivnosti delujejo najbolje, ko gre za podaljšek odnosa v živo. vendar lahko tudi prek spleta naredimo nekaj korakov v smeri za gradnje skupnega prostora in vzpostavitve pozitivne dinamike skupine. 45 za delo s skupinami lahko najdemo navdih v raziskavi abC of Youth Work ter 46 v taborniškem pristopu , ki ustvarja močne trajne skupine in proaktivne mlade voditelje. tudi na spletu moramo podpirati in omogočati: učenje skozi delo in napake, ustvarjanje (delo) v majhnih skupinah, kjer vzpostavimo varno okolje za raziskovanje in razvoj medosebnih odnosov, program aktivnosti, ki izhaja iz interesov mladih, nastanek internih šal in simbolov skupine, ki jih povežejo in jim dajo občutek pripadnosti, iskanje skupnih vrednot, razvijanje kompetenc, preizkušanje v različnih vlogah in prevzemanje odgovornosti, udejstvovanje, ki pozitivno vpliva na skupino ali lokalno skupnost, ter zabavo. 45 Cepin, M. in sod. (2018). ABC of youth work: How to work with groups in the changing world. Socialna akademija. Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/ wp-content/uploads/2018/07/ABC_of_YW_manual.pdf 46 Več o taborniškem pristopu si lahko preberemo na: https://www.taborniki.si/tabornistvo/ 46
4. spletno MlaDInsko Delo za začetek delovanja skupine je pomembno, da ne pozabimo na spoznavanje. skupina se počasneje oblikuje, saj nam manjka nekaj metod za podporo pri povezovanju skupine, ki ne vključujejo dotika in elementa zaupanja. ta element lahko poskusimo nadomestiti s spletnimi (družabnimi) igrami, kjer morajo udeleženci sodelovati, da lahko dosežejo cilj. zato je ključno, da gradimo skupinski duh, pri tem pa nam lahko pomagajo simboli skupine (npr. skupni 昀椀lter, ozadje, ime skupine, kodeks oblačenja), ki jih ločujejo od drugih. Gradimo na skupnem dogovoru in jih podprimo pri prepoznavanju vrednot, ki jih povezujejo. na spletu je še bolj pomembno, da aktivnosti niso le igra vlog in hipotetični primeri, temveč da rešujemo naloge, ki jih nato realizirajo. tako omogočamo ohranjanje motivacije čez daljše obdobje. skozi opravljanje nalog jim omogočimo iskanje vloge znotraj skupine. projektno delo se lahko dobro odvija tudi prek spleta. na voljo imamo orodja, ki omogočajo vizualizacijo in zapis procesa (npr. Mural in Miro). splet nam omogoča redno srečevanje, saj je časovno in 昀椀nančno bolj varčne. skupine se lahko srečujejo na sestankih operativne narave, kjer poročajo o napredku, v vmesnem času pa opravljajo skupinske ali individualne zadolžitve. računalniška okolja, ki se poslužujejo avatarjev (npr. Gather), omogočajo, da skupaj z mladimi zgradimo skupen prostor – spletni mladinski center, ki ga lahko prilagodimo (ang. customise) po lastnih željah in potrebah. alniška vanj lahko vključimo spomine, kot so npr. slike s skupnih račun okolja dogodkov, elementi, ki izhajajo iz internih šal, simboli skupine. ta prostor je mladim vedno na voljo in v njem se lahko srečujejo tudi izven organiziranih aktivnosti. poleg tega vzpostavimo kanal, preko katerega nas mladi lahko dosežejo, če potrebujejo podporo. skupinam omogočimo tudi druženje, katerega glavni namen je zabava. skupni trenutki druženja vplivajo na vzpostavitev povezav med člani. pri tem so nam na voljo spletne družabne igre, video igre, zabava v kostumih, skupinsko kuhanje in aktivnosti, povezane z glasbo, kot so tihe karaoke, sinhronizacija ustnic (ang. lip-sync) in skupinska koreogra昀椀ja. Ustvarimo kotiček z virtualnimi družabnimi igrami in spodbudimo mlade, da se družijo tudi v prostem času. pri skupnem igranju iger lahko izključimo kamere, da se lažje sprostimo in osredotočimo le na igro. 47
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Super! Kako se tega lotim? Zasnova procesa pri pripravi aktivnosti ne smemo pozabiti na vidike, ki jim namenimo pozornost v živo, hkrati pa se moramo zavedati, da je dobra priprava veliko bolj zahtevna kot za izvedbo v živo. na spletu se ne posvečamo samo učnemu oz. delovnemu procesu, temveč moramo upoštevati še elemente, ki so speci昀椀ka spleta in tehnologije. ker je na spletu težje ostati osredotočen, moramo našo vsebino podpreti z vizualnimi elementi, poleg tega pa moramo pripraviti delovno okolje – računalniško okolje in orodja. pri pripravi procesa ne smemo pozabiti nasloviti različnih učnih – skupinah, parih in preferenc ter omogočiti dela v različnih oblikah individualno. ključno je, da ohranjamo kratka srečanja, daljše sklope pa raje razdelimo na več srečanj. ker je sodelovanje prek spleta velikokrat bolj naporno, je pomembno, da pustimo, da program diha. zaradi tehnični zapletov, vezanih na slabo internetno povezavo ali nedelujočo tehniko, se nam časovnica lahko hitro podre, zato potrebujemo nekaj prostega časa, da ne podaljšujemo aktivnosti. ko načrtujemo delo v skupinah, ustvarimo večje skupine, saj lahko ljudje zapustijo aktivnost zaradi slabe povezave, nekateri pa niso pripravljeni delati v skupinah. z večjimi skupinami se izognemo zadregi, da bi kdo ostal sam. Delo po skupinah naj bo daljše, saj je potrebno nekaj časa, da udeleženci organizirajo delo v skupini in se spoznajo z orodji, ki jih morajo uporabiti. prav tako pa naj ne bo predolgo, saj se pogosto zgodi, da se pogovor ne razvije in pride do neprijetne tišine. ob sprejemu udeležencev poskrbimo za glasbo in pogovor, temu pa naj sledi prijavni krog, da udeleženci navežejo stike. ravno tako se poslužujmo ledolomilcev, spoznavanja in aktivnosti za dvig ravni energije (ang. energiser). Če se udeleženci na začetku sprostijo, se ne bodo bali izpostaviti in sodelovati v aktivnosti. ker se skupina počasneje oblikuje, je pomembno, da z bolj dinamičnimi metodami in aktivnostmi za dvig ravni energije počakamo nekaj srečanj, saj je udeležencem pogosto preveč nerodno. stremimo k temu, da ustvarjamo varn(ejš)i prostor in vzpostavimo skupni dogovor. v primeru, da gre za krajšo aktivnost, lahko pripravimo povabila, ki de昀椀nirajo netiketo na aktivnosti. 48
4. spletno MlaDInsko Delo v naših aktivnosti se nam ni treba preveč osredotočati na orodja. slednja naj bodo podpora in ne center aktivnosti. pomembno je, da v časovnico vključimo tudi prostor za predstavitev orodij in ne predpostavljamo, da jih udeleženci že poznajo. pri zahtevnih orodjih jim lahko damo nalogo pred aktivnostjo, da se spoznajo z njimi. poslužimo se tudi interakcije z okoljem. na voljo so nam predmeti v sobi/domu in okolica (npr. narava). vključujmo metode, ki zahtevajo gibanje, pri tem pa uporabimo vso kreativnost, kar je premoremo. 47 tudi če udeleženci nimajo mirnega zasebnega prostora, lahko to uporabimo kot prednost znotraj aktivnosti. Udeleženka, ki je bila v skupni pisarni, je dobila za nalogo, da med sodelavci opravi kratko anketo. Udeleženec, ki je bil v parku, je za sprostitev vodil vizualizacijo preko opisovanja razgleda, zvoka in vonjav v svoji okolici. Vzpostavitev tehnike pomembno je, da imamo kot izvajalci primerno tehnično opremo in močno internetno povezavo, saj je nerodno, če smo mi tisti, ki se soočamo s tehničnimi težavami. Če je le možno, si uredimo dva zaslona. na enem imamo nato lahko odprte dokumente, na drugem pa naše videokonferenčno okolje (primarno spletno okolje). na ta način lahko vedno vidimo udeležence in ohranjamo stik z njimi. kamero postavimo tako, da damo udeležencem občutek, da gledamo vanje. poslužujmo se slušalk, ki omogočajo visoko kakovost zvoka. za ozadje lahko uporabimo virtualno ozadje, lahko ga zameglimo 48 (ang. blur) ali pa poskrbimo, da so vidni le nemoteči elementi. bodimo primerno osvetljeni – če nimamo naravne svetlobe, si priskrbimo dodatno osvetlitev. vnaprej si pripravimo vso tehniko, preizkusimo in se dobro spoznajmo z orodji, da se ne spoznavamo z njim šele takrat, ko izvajamo aktivnost. preizkusimo delovanje orodij in računalniških okolij na različnih operacijskih sistemih in napravah. preverimo, če so se morda posodobila in kako to vpliva na uporabniško izkušnjo. zakaj je tehnika tako pomembna? več kot imamo motečih elementov in situacij, manj pozornosti je deležna naša vsebina, ki bi morala biti v središču. 47 Izkušnja Urške Česnik iz organizacije TiPovej 48 Zamegljeno ozadje je problematično, če imamo med udeleženci slabovidne. Več si lahko preberemo v podpoglavju 6.5 49
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Vloge in delitev dela Če želimo biti kot izvajalci prisotni, zaznavati skupino in kakovostno predati vsebino oz. voditi proces, moramo del tehničnih nalog podeliti z drugo osebo, saj je nemogoče biti pozoren na vse podrobnosti. področja, ki se jim moramo posvetiti med izvedbo, so: vsebina, ki vključuje zasnovo procesa, podajanje vsebine, fasilitacijo procesa, vzpostavitev netikete in zagotavljanje varnega prostora; računalniško okolje, ki vključuje predstavitev okolja, deljenje povezav in predstavitev, podporo žetvi pogovorov, predvajanje glasbe med odmori in v času prihodov, odzivanje na sporočila v oknu za klepet, ki so vsebinske narave, vključevanje ljudi v skupino, ko ponovno vzpostavijo povezavo ali če zamudijo; tehnična podpora, ki vključuje tehnične težave na začetku in med izvedbo, odzivanje na sporočila v oknu za klepet, ki so tehnične narave, snemanje, pretočno predvajanje (ang. streaming), posnetke zaslona (ang. screenshots). pri izvedbi prek spleta je priporočljivo delovanje s soizvajalcem, ki poskrbi za tehnično plat izvedbe. Mi smo ga v priročniku poimenovali digimojster, ki v večini primerov skrbi za delo r z računalniškim okoljem in tehnično podporo. ne pozabimo, igimojste da ne more biti vsak digimojster; potrebno je predznanje in d dobro poznavanje računalniških okolij in orodij. Idealno je, da digimojster razume tudi procesni del, saj lahko tako bolje podpre glavnega izvajalca pri vsebini. Dober digimojster lahko nato glavnemu izvajalcu svetuje, kako načrtovati proces, da bo potekal bolj gladko in bo tehnično manj stresen za udeležence. z zapleti se kakovost izkušnje zniža in se posledično lahko tudi zameri udeležencem. Če delimo delo med izvajalce, je ključno, da je delitev nalog jasna. ni nujno, da je ena oseba ves čas v isti vlogi, zamenja se lahko po vsakem sklopu znotraj aktivnosti. 50
4. spletno MlaDInsko Delo 4.6 Literatura • ahtiainen, s. (2021). Youth workers create a better gaming culture through gaming education. verke. Dostopno na: https://www.verke.org/en/blogs/youth-workers-create-a-better-gaming-culture-through- gaming-education/ [3. 5. 2022]. • alava, s., Frau-Meigs, D., Hassan, G. (2017). Youth and violent extremism on social media. Francija: UnesCo. Dostopno na: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000260382/pDF/260382eng.pdf.multi • bizjak zupanc, t. (2017). »Smart youth work« ali zakaj mora postati mladinsko delo v prihodnje (še) pametnejše. Mladje, 37: str. 25-29. Dostopno na: http://www.movit.si/昀椀leadmin/movit/1Mva/Digitalno_ mladinsko_delo/smart_youth_work.pdf • Cary, l. a., axt, J., Chasteen, a. l. (2020). The interplay of individual di昀昀erences, norms, and group identi昀椀cation in predicting prejudiced behavior in online video game interactions. J. appl. soc. psychol. 1–15. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/jasp.12700 Cepin, M. in sod. (2018). ABC of youth work: How to work with groups in the changing world. socialna • akademija. Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/wp-content/uploads/2018/07/abC_of_YW_ manual.pdf • Cross knowledge. (2019). tHe H·I·l·l MoDel High-Impact learning that lasts od Cross knowledge. Dostopno na: https://page.crossknowledge.com/publications-hill-model-high-impact-learning-e-book. html. • Domo. (2021). “Data Never Sleeps” Infographic. Dostopno na: https://www.domo.com/news/press/domo- releases-ninth-annual-data-never-sleeps-infographic [1. 5. 2022] • european Youth portal. Erasmus+ Virtual Exchange. Dostopno na: https://europa.eu/youth/erasmusvirtual_ en [1. 4. 2022] • evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. (2018). Developing digital youth work : policy recommendations, training needs and good practice examples for youth workers and decision-makers : expert group set up under the European Union Work Plan for Youth for 2016-2018. bruselj: publications o昀케ce. Dostopno na: https://data.europa.eu/doi/10.2766/782183 • karaolis, s. (2021). 4 awesome examples of gami昀椀cation in elearning. elucidat. Dostopno na: https://www. elucidat.com/blog/gami昀椀cation-in-elearning-examples/ [2. 5. 2022]. • kirschner, p. a. and De bruyckere, p. (2017). The myths of the digital native and the multitasker. teaching and teacher education, 67, str. 135–142. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.tate.2017.06.001 • Jiang, M. (2020). the reason zoom calls drain your energy. bbC. Dostopno na: https://www.bbc.com/ worklife/article/20200421-why-zoom-video-chats-are-so-exhausting [25. 4. 2022]. • Melvin, J. (2018). Digital tools, spaces and places - mediators of youth work practice. Coyote, 26. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/en/web/coyote-magazine/digital-tools-spaces-and-places • nspCC. Protecting children from radicalization. Dostopno na: https://www.nspcc.org.uk/keeping-children- safe/reporting-abuse/dedicated-helplines/protecting-children-from-radicalisation/ [3. 5. 2022] • rewa J. (2019). Facilitating Hybrid Groups Online. training for Change. Dostopno na: https://www. trainingforchange.org/training_tools/facilitating-hybrid-groups-online/ [1. 5. 2022] • schwab, k. (2016). The Fourth Industrial Revolution: what it means, how to respond. Dostopno na: https:// www.weforum.org/agenda/2016/01/the-fourth-industrial-revolution-what-it-means-and-how-to-respond [1. 5. 2022] • sklepi sveta in predstavnikov vlad držav članic (2017/C 418/02). (2017). Dostopno na: https://eur-lex. europa.eu/legal-content/sl/tXt/pDF/?uri=CeleX:52017XG1207(01)&from=en • sklepi sveta in predstavnikov vlad držav članic (2019/C 414/02). (2019). Dostopno na: https://op.europa. eu/en/publication-detail/-/publication/ad692045-1b46-11ea-8c1f-01aa75ed71a1/language-sl/format-pDF 51
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu • tuominen, s. (2017). Mladinsko delo se digitalizira. Mladje, 37: 30-31. Dostopno na: https://www. trainingforchange.org/training_tools/facilitating-hybrid-groups-online/ • van eerten, J. J., Doosje, b., konijn, e., De Graaf, b., & De Goede, M. (2017). How to prevent radicalization or stimulate de-radicalization? An evaluation of counter-narrative programs using social media. report commissioned by Ministry of security and Justice. • verke. Digital Youth Work. Dostopno na: https://www.verke.org/en/verke/digital-youth-work/ [1. 4. 2022]. • We are social in Hootsuite. (2022). Digital 2022 April Global Statshot report. Dostopno na: https:// datareportal.com/reports/digital-2022-april-global-statshot • Wikipedia. (2022). orders of magnitude of data. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/byte 52
Maja Drobne Oblike aktivnosti 5 in njihove specifike oblike spletnih aktivnosti so zelo raznolike, v prvi vrsti pa se razlikujejo glede na dolžino in ciljno skupino, s katero delamo, ter namenom (zakaj izberemo določeno aktivnost). Jasni cilji na začetku organizacije katerekoli aktivnosti, jasna ciljna skupina in zavedanje časovnega okvirja so ključni pri tem, da lahko za naše udeležence izberemo pravo 1 obliko. kako torej določiti namen aktivnosti? najprej moramo seveda razumeti svojo pozicijo – kdo smo in kako želimo, da nas drugi vidijo, hkrati pa, katera je tista ciljna skupina, ki ji je aktivnost namenjena. občina piran je želela izvesti posvetovanje z mladimi in izrazila skrb, ali bo udeležba dovolj številčna in ali bodo lahko pridobili mnenja mladih na področju oblikovanja javnega prostora. Dogodka se je udeležila presenetljivo velika skupina mladih in ker je bil zasnovan participativno z uporabo orodij Jamboard, Mentimeter in nekaterih drugih, je prinesel presenetljivo dobre rezultate. Mladi so izrazili veliko mnenj, predstavniki občine pa so bili s prispevkom zelo zadovoljni, hkrati pa mlade tudi povabili na sestanek, da se pogovorijo o nekaterih podrobnostih rešitev, ki so jih predlagali. oblike aktivnosti smo za lažjo predstavitev glede na namen razdelili v 4 večje sklope; ❶ statutarne aktivnosti – z njimi zagotavljamo osnovno delovanje organizacije; ❷ izobraževalne aktivnosti – njihov glavni namen je raziskovanje, izmenjava ter usvajanje in nadgrajevanje vseh treh delov kompetenc: znanja, veščin in odnosa; ❸ aktivnosti dela s trajno skupino – osnovne aktivnosti dela z namenom ustvarjanja in dela z dolgotrajno skupino mladih; ❹ aktivnosti z vplivom na družbo in mladinsko skupnost – aktivnosti, s katerimi nagovarjamo/spreminjamo mladinski sektor in celotno družbo. 1 Več o namenih in ciljih si lahko preberemo v poglavju 7.2 53
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu vnaprej razmislimo, kaj točno je naš namen, in nato izberimo cilje za doseganje tega namena ter obliko aktivnosti, ki nam bo omogočila doseganje zastavljenih ciljev. v nadaljevanju bomo predstavili, kakšne aktivnosti obstajajo, kaj so njihove razlike in kako jih lahko upoštevamo pri načrtovanju in oblikovanju priprav. 5.1 Prednosti digitalnih aktivnosti Če smo se česa naučili v obdobju, ko ni bilo mogoče nič, razen aktivnosti prek spleta, smo se gotovo to, da je na spletu mogoče izvajati vrsto aktivnosti, če poznaš osnovne parametre delovanja na spletu. na začetku je bilo potrebno predvsem razumeti, kaj vse že obstaja, česar nismo uporabljali prej, kakšne so možnosti, predvsem pa to, kako naslavljati posamezne ciljne skupine na participativen način in hkrati omogočiti prostor za učenje in sodelovanje prav vsem. Inkluzivnost na spletu je večkrat lažje vzpostaviti varen prostor, saj se ljudje v svojem okolju počutijo bolj varne, kot če morajo 昀椀zično priti na neko aktivnost. to, da lahko sami omogočajo ali onemogočajo uporabo kamere ali mikrofona posameznikom, ki so sicer bolj introvertirani, omogoča uporabo spletnega pogovora. v času vse pogostejše tesnobe in ostalih izzivov na področju mentalnega zdravja lahko za nekatere udeležence spletnih aktivnosti te predstavljajo veliko manj stresa. Hkrati je kar nekaj računalniških okolij (ang. platforms) poskrbelo tudi za vključujoče vtičnike (ang. plug-ins) – npr. podrobni 2 podnapisi (ang. closed caption). Geografska neomejenost prek interneta se je zelo lahko se je povezati praktično kjerkoli smo (v kolikor imamo seveda delujoč internet), saj nam splet omogoča, da se udeležimo aktivnosti, kamor bi sicer morali potovati, za kar moramo seveda imeti čas in denar. zato je splet še posebej v času zaprtja omogočil ogromno prednosti za udeleževanje aktivnosti, ki presegajo meje tako naše lokalne skupnosti kot tudi meje države. 2 Več o tem si lahko preberemo v poglavju 6.5 54
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke Participativna orodja ta orodja omogočajo sodelovanje tudi tistimi, ki sicer v rezidenčnih aktivnostih manj sodelujejo, ker se ne želijo izpostavljati. s postavljanjem ustreznega konteksta pa jim lahko v spletnih aktivnostih omogočimo sodelovanje. Časovni vidik ker se udeleženci ne premikajo oz. se javijo iz prostora, kjer se trenutno nahajajo, jim to vzame manj časa, kar pomeni, da so lahko bolj pripravljeni na sodelovanje, ker niso pod časovnim pritiskom. Novo učenje in preizpraševanje obstoječih učnih metod s premikom na splet smo se vsi naučili ogromno novih pristopov, uporabe novih metod in novih orodji. splet ponuja mnogo možnosti – hkrati pa še eno pomembno vrlino, ki je dodatna prednost. Prostor za izboljšave 3 vitek (ang. agile) proces je v digitalnem svetu ves čas prisoten. ne glede na to, kako zelo pripravljeni smo, nekaj bo šlo narobe. včasih je kriv internet, včasih pa orodje, ki ne dela. zato je nujno, da ostanemo 昀氀eksibilni in pripravljeni prilagoditi kontekst. strah pred tem, da grejo lahko stvari “v svojo smer” ali narobe, se prek spletnih izkušenj zmanjšuje tudi za rezidenčne aktivnosti. 3 Agile ali “vitki” proces pomaga ekipam zagotoviti hitre in nepredvidljive odzive na povratne informacije, ki jih prejmejo o svojem projektu. Ustvarja priložnosti za oceno smeri projekta med razvojnim ciklom. Ekipe ocenjujejo projekt na rednih sestankih, imenovanih sprinti ali ponovitve (Myubi, 2021). 55
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 5.2 Oblike spletnih aktivnosti Statutarne aktivnosti Zasedanja organov Trajanje: 60–240 minut (po potrebi za daljše procese naredimo več srečanj in določimo, kaj se dogovorimo na katerem srečanju). Namen: izvesti aktivnosti, kot so npr. občni zbor, volitve, predstavitev letnih poročil. 4 . Uporabna orodja: za glasovanje predlagamo election runner / Helios voting Opis aktivnosti: namenjene so srečanju članov, predstavitvi dokumentov, debatah o vsebinah, s katerimi se ukvarja organizacija, in morebitnim volitvam. vsi elementi (npr. pri občnem zboru: dnevni red, predsedstvo) ostanejo enaki kot v rezidenčni obliki, za vsakega pa je potrebno razmisliti, kako ga bomo izvedli prek spleta. Primer: spletni volilni občni zbor organizacije – z dvema vodilnima vlogama (izvajalcem in digimojstrom) Dobro si preberemo statut in vse ostale akte, ki opredeljujejo potek občnega zbora organizacije. pred aktivnostjo poskrbimo za pravočasno pošiljanje vabila z dnevnim redom, razpisom volitev in vsemi dokumenti obravnavanih točk. Dobro si zamislimo potek vsakega dela aktivnosti, ki nam predstavlja izziv. 4 Helios Voting je brezplačen, vendar za večje število glasovalcev priporočamo Election Runner. 56
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke preverjanje prisotnosti lahko razrešimo s snemanjem aktivnosti, kjer kličemo predstavnike, ki imajo vklopljeno kamero, oni pa jasno potrdijo svojo prisotnost. Digimojster nastavi pogled govorca (ang. speakers view) in skrbi, da vsak izmed udeležencev dovolj časa govori, da ga orodje npr. zoom zazna in ga prikaže na celozaslonskem posnetku. Glasovanje o posameznih sklepih lahko izvedemo prek anketnih vprašalnikov, z dvigovanjem rok (virtualnih ali 昀椀zičnih), najbolje pa se nam je obneslo pri glasovanju prek pogovornega okna. potek na zboru Mss: izvajalec je predstavil potek glasovanja, digimojster je vstavil sklep v pogovorno okno, izvajalec je predstavnike pozval h glasovanju, predstavniki so glasovali, volilna komisija je preštela glasove, digimojster je v pogovorno okno zapisal stanje glasovanja (za, proti, neopredeljeni). pri volitvah imamo dve možnosti: izvedemo jih lahko javno ali tajno. pri javnih se lahko poslužimo oblik, primernih za glasovanje, pri tajnih pa moramo hkrati zagotoviti tako anonimnost predstavnikov kot tudi, da so volili zgolj tisti, ki so imeli glasovalno pravico. 57
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu za zagotavljanje transparentnosti priporočamo naslednji potek: izvajalec predstavi potek aktivnosti, nato digimojster predstavi orodje (priporočamo, da deli svoj zaslon in prikaže postopek); digimojster odpre dodatno virtualno sobo, kamor se odpravi skupaj s predstavniki volilnega odbora; tam jim digimojster deli svoj zaslon in pripravi orodje election runner za potek volitev (pregled nastavitev, oseb, ki jim bodo poslane glasovnice, …); digimojster javi izvajalcu v glavni sobi, ko so volitve pripravljene in volivci na svoj e-naslov prejmejo glasovnice; volivci volijo, digimojster in člani volilne komisije pa spremljajo potek volitev v samem orodju (še vedno prek deljenega zaslona digimojstra); volitve zaključimo (orodje nam omogoča, da z gumbom prekinemo volitve ali pa nastavimo čas, do kdaj bo beležilo prejete glasove); vsi grejo nazaj v glavno sobo, kjer digimojster deli zaslon z rezultatom volitev (volivci lahko rezultat vidijo tudi na povezavi, ki so jo prejeli na e-naslov). Sestanki Trajanje: 30–120 minut. Namen: izvesti krajše produktivne sestanke na različne teme, ki prinesejo določene dogovore. Uporabna orodja: za skupno urejanje dokumentov Google Documents, Microsoft teams, ali pregledovanje dokumentov prek zoom-a (funkcija zaznamkov (ang. Annotate)). Opis aktivnosti: sestanki so pomembna sestavina vseh ekip, ki delajo skupaj. Idealno je, da imajo sestanki vnaprej določen cilj, agendo in omejen časovni okvir. poskrbeti moramo, da se sestanki začnejo s prijavnim krogom (ang. check in), da se udeleženci med seboj povežejo, saj bo tako celoten sestanek deloval precej lažje. najbolje je, da 58
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke ima sestanek moderatorja, ki skrbi za sledenje dnevnemu redu, za časovni okvir ter poskrbi, da vsi člani na sestanku pridejo do besede. za boljše strukturiranje procesa svetujemo uporabo 5 metod za spodbujanje pogovora ali poglabljanje v vsebino ⸀ Pripravljalni sestanek vnaprej pripravimo dnevni red, na katerem ne sme manjkati prijavni krog, predstavitev namena in ciljev sestanka, ostalih vsebinskih točk (npr. pogovor o aktivnosti, ki mora biti pripravljena, in o ciljni skupini, želenih rezultatih posamezne aktivnosti, dogovori o nadaljnjih korakih). primeri dogovorov: kdo in kdaj pošlje priprave, kdo in kdaj posreduje seznam potrebnih materialov, idr. pomembno je, da 6 ne pozabimo na naše znanje metod (npr. 1 – 2 – 4 – vsi metode ). sestanek običajno končamo z zaključnim krogom in vprašanjem, ki zaokroži debato. Pozorni moramo biti na to, da res sledimo dnevnemu redu in da izvajalec poskrbi za dosego ciljev ter za to, da nekdo zapiše ključne dogovore in jih posreduje udeležencem. Izkušnje izvajalcev spletnih aktivnosti kažejo, da je udeležencem dobro pustiti tudi nekaj časa za neformalne izmenjave, saj na koncu to poveča produktivnost. pomembno pa je, da to strukturiramo in lahko za ta namen izkoristimo čas pozdrava in prijavni krog ter zaključni krog s poslavljanjem. Izobraževalne aktivnosti Mentorstno in kovčing Trajanje: 30–60 minut. Namen: srečanje izvajalca in udeleženca/-ev z namenom dodatne podpore. pomembno je, da poznamo svoje udeležence in vsebine prilagodimo njim. razlike med mentorstvom in kovčingom izhajajo iz same oblike svetovanja. namen mentorstva je, da izkušena oseba vodi in usmerja (tudi s pomočjo lastnih izkušenj) in tako pomaga svojemu mentorirancu ali skupini le-teh. kovč (ang. coach) pa preko postavljanja vprašanj vodi 5 Več o različnih metodah si lahko preberemo v podpoglavju 9.2 6 1 – 2 – 4 – vsi metoda pomeni, da začnejo z individualnim razmislekom, nadaljujejo v parih, nato v skupinah po 4 in končajo vsi skupaj. S tem se omogoča razprava, ki prinese zelo plodne rezultate. Izhaja iz metodologije “Liberating structures” . Referenco najdemo v literaturi na koncu poglavja. 59
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu proces in posamezniku ali skupini pomaga pri osebni rasti, da razvijejo veščine za izboljšanje lastne produktivnosti ali premagovanje težav. Uporabna orodja: za samooceno lahko uporabimo Wheel of life, za gra昀椀čno oblikovanje simpatičnih opomnikov Canvo, za mentorsko podporo pri računalniških okoljih/orodjih svetujemo Mouse pointer highlight, ki nam osvetli miško, da mentoriranec lažje spremlja, kam v orodju premikamo miško. Opis aktivnosti: pomembno je, da zagotovimo varen prostor, da se bo udeleženec sploh pripravljen odpreti, saj mu bomo lahko le tako pomagali. svetujemo, da se sestanemo v okolju, kjer se udeleženec počuti najbolj sproščeno. Globoko poslušanje je pri takšni obliki aktivnosti zelo pomembno, prav tako pa je pomembno tudi, da udeležencu signaliziramo, da ga poslušamo, zato svetujemo, da imate vklopljeno kamero in k temu povabite tudi udeleženca. ne pozabite pa, da prek spleta obrazno mimiko težje zaznamo, zato je pomembno, da z njo pretiravamo (npr. prek spleta kimamo veliko bolj poudarjeno, da udeleženci to vidijo). najbolj pomembno pa je, da udeležencu pokažemo, da mu stojimo ob strani. Spletno mentorstvo začela sem s prijavnim krog, kjer je moja mentoriranka delila svoje občutke in povedala, da ji je šlo tisti dan res vse narobe. sočutno sem jo poslušala in ji povedala, kaj sem imela tisti dan v načrtu (predstavitev načrta srečanja – kaj se bova pogovarjali in kako bova to naredili) in ji ponudila možnost, da srečanje premakneva na drug dan. ker se za to ni odločila, sem jo prosila, da mi javi, če bo v kateremkoli trenutku preveč obsežno ali naporno. nato je sledil vsebinski del, ki sem ga skušala podkrepiti s primernimi metodami (npr. pripovedovanje, simulacija, preverjanje) in vnesti v najino mentorsko srečanje malo humorja. vse skupaj sva zaključili 15 minut prej in mentoriranka je odšla z nasmehom na obrazu. 60
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke Delavnica Trajanje: 90–180 minut. Namen: udeležence seznanimo s posamezno tematiko. Uporabna orodja: namesto plakata uporabimo Jamboard, padlet, za kviz/ankete in vizualizacijo odgovorov pa Mentimeter, Opis aktivnosti: delavnica je lahko kratka, 90-minutna intervencija, lahko gre za daljšo delavnico, ki ima različne elemente – prijavni krog, uvod v tematiko, participativne aktivnosti, povzetek in skupni zaključek delavnice. Delavnico vodi izvajalec, ki je strokovnjak za tematiko. Digitalna in rezidenčna orodja za delo z mladimi – Boreo, regijsko stičišče NVO Primorsko-notranjske regije pripravljena je bila 90-minutna delavnica na temo orodji in metod za delo 7 z mladimi, v uvodu je bilo predstavljeno , kaj vse orodja za delo z mladimi zajemajo, potem pa so udeleženci sami preizkusili nekaj orodji in poročali o svojih izkušnjah. v kolikor ima udeleženec sam izkušnjo uporabe orodja, bo bolj suvereno to orodje uporabil tudi z mladimi. Usposabljanje Trajanje: 4 ure ali večdnevne aktivnosti (na dan največ 240 minut pred zaslonom). Namen: izobraziti udeležence o določeni tematiki in strukturirati učni proces, ki jih bo čez daljše obdobje pripeljal do boljšega razumevanja posamezne tematike. za razliko od delavnic, ki temo predstavijo, na usposabljanjih teme raziskujemo bolj podrobno. Uporabna orodja: so zelo odvisna od speci昀椀ke posamezne tematike. tu je treba še posebej premisliti, kako nasloviti različne učne tipe udeležencev in resnično uporabiti čim več različnih metod. orodji, ki nadomeščata steno s plakati in lahko predstavljata našo »sobo«, sta Miro in Mural, orodji, ki nas lahko podpreta pri pripravi aktivnega odmora za kavo (lahko pa ju uporabimo tudi kot naše primarno računalniško okolje), sta Gather in Wonder ⸀ za pripravo interaktivnih zadolžitev lahko uporabimo Wordwall, za re昀氀eksijo in vrednotenje pa Metafox in Mentimeter ⸀ 7 Predstavitev si lahko ogledate na https://prezi.com/view/8JVeuVCwRTxkpsevcRVG/. 61
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Opis aktivnosti: izobraževanja so običajno daljša in morajo biti pri spletnih izvedbah veliko bolj premišljeno zastavljena. rezidenčnih aktivnosti se ne da zgolj premakniti na splet, ampak moramo dobro premisliti tako o časovni komponenti kot tudi o načinu dela. Čas, ki ga preživimo pred zaslonom, naj obsega največ 4 ure dnevno, ta čas pa je priporočljivo razdeliti z odmori. potrebno je vključiti tudi aktivnosti, kjer udeležence spodbujamo k premikanju oz. telesni aktivnosti (npr. »Walk and talk« – udeležencem damo izhodiščno vprašanje in gredo na sprehod ter komunicirajo prek Whatsappa ali telefonskih sporočil). Dovolj časa moramo posvetiti razmisleku in poenotiti celostno podobo izobraževanja, materialov, če gre za daljše obdobje tudi računalniško okolje (ang. platform) in spletno zbirališče, kamor odlagamo vse materiale, ki so bili uporabljeni. večji del usposabljanja moramo usmeriti v participativne procese, v katerih udeleženci aktivno sodelujejo, saj s tem bolj spodbudimo pomnjenje (samo predavanje nas utrudi že po 30 minutah). poskrbeti moramo, da lahko udeleženci izbirajo med različnimi načini za sodelovanje, hkrati pa jim omogočiti, da vsi sodelujejo prvoosebno (govorno ali v tipkanem pogovoru) ali v anonimnosti (to storimo z zagotavljanjem varnega okolja in skupinskim dogovorom ter uporabo orodji kot sta Mentimeter in slido). Ključno je, da poskrbimo, da so vsi udeleženci vključeni v proces že od samega začetka, zato z načrtovanjem poskrbimo, da res naredimo uvodni krog, namenimo dovolj časa spoznavanju in čim bolj zgodaj po urniku načrtujemo delo v manjših skupinah, saj se tam začne ustvarjati zanimanje za aktivno sodelovanje ⸀ 2-dnevno usposabljanje na temo mladinskega dialoga Cilj je bil dvigniti razumevanje udeležencev o tem, kaj je mladinski dialog, kaj se naslavlja v trenutnem ciklu, v kateri kontekst eU se umešča in kako ga lahko naslavljamo od lokalne do evropske ravni. trenerki sta pripravili kontekst izobraževanja na način, da so bili predstavljeni koncepti in dobre prakse skozi predstavitve, potem pa sta odprli prostor za raziskovanje in pripravo materialov o tem, kaj so evropski cilji, kar je bilo kasneje uporabljeno tudi kot material za socialna omrežja Mladinskega sveta slovenije. Časovni potek je bil več kot idealen, saj je potekal dva dni po 4 ure, vendar so bili v to vključeni 3 odmori (2 krajša in en daljši), uporaba različnih participatornih metod, vključno s premikanjem po prostoru in nekaj razteznih vaj, kar je udeležence spodbudilo h gibanju tudi med usposabljanjem na spletu. 62
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke 5-dnevno usposabljanje na temo spletnega mladinskega dela (ob torkih in 8 četrtkih) Usposabljanje je potekalo 4 ure 5 zaporednih torkov in četrtkov. namen usposabljanja je bil mladinskim delavcem približati delo s trajno skupino v spletnem okolju. Usposabljanje smo razdelili, da smo imeli vmes dovolj časa za re昀氀eksijo o novih vsebinah in so udeleženci lahko sodelovali v popoldanskem času, kar se je obneslo bolje kot podobno usposabljanje v dopoldanskem času, saj so bili udeleženci bolj osredotočeni na aktivnost, ker v tem času niso imeli dodatnih službenih obveznosti. na vsakem srečanju smo izvedli prijavni krog na začetku ter re昀氀eksijo naučenega in zaključni krog na koncu. spoznali smo načine, kako pripravimo interaktivne spletne metode z uporabo različnih elementov spleta (virtualni oder z vključevanjem in izključevanjem kamer) in preizkusili vrsto spletnih podpornih metod (spoznavalne, poživitvene, ledolomilce). spoznali smo tudi, kako lahko prek speta ustvarimo skupinski duh prek izzivov v metodi Misija nemogoče, vnesli obilico zabave in humorja (z ugasnjenimi mikrofoni smo istočasno peli karaoke) in preizkušali, kako simuliramo odmor za kavo (vsak je predhodno poskrbel za vso hrano in pijačo in da je bilo med tem tudi nekaj zdravega in nekaj novega, nato smo v Wonder izkoristili možnost premikanja po prostoru in pogovorov samo s tistim, ki je blizu nas). odlično so se obnesle tudi metode za zaključevanje (pisanje pisem, 9 zahvalni tuš ). Hibridna poletna šola Design.science kulturno izobraževalno društvo pina skupaj z Univerzo v ljubljani organizira poletno šolo Design.science. v letu 2021, ko je bila organizirana prvič, je zaradi svetovnega dosega sodelovalo nekaj udeležencev iz Indije, zaradi omejevanja in epidemije pa udeležba takrat ni bila mogoča v živo. tudi nekateri predavatelji so se pridružili prek spleta. Uporabili smo orodje zoom, hkrati pa zelo dobro opremo premičnih kamer, vsi govorci in udeleženci so bili opremljeni z mikrofoni, saj je to za dobro razumevanje udeležencev na spletu ključno. pomembno je bilo tudi to, da se je oblikovala skupina, ki je na projektu sodelovala samo prek spleta, tudi mentorica skupine se je javila iz londona. poskrbljeno je bilo za participativnost skupine, hkrati so skupaj komunicirali tudi prek kanala na Discordu, kar je bila dodana vrednost za medsebojno komunikacijo. evalvacija se je vsak dan izvajala skupinsko, tako za skupino v živo kot tudi za skupino na spletu. 8 Izkušnjo sta prispevali Mojca Galun in Sabina Belc 9 Več o omenjenih metodah si lahko preberemo v poglavju 9. 63
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Posvet Trajanje: 45–180 minut (priporočeno je 90 minut). Namen: posveti so namenjeni skupini ljudi, ki se ukvarja s področjem in se (običajno enkrat letno) sestane z namenom, da spregovorijo o temah, ki se dotikajo njihovega področja. Uporabna orodja: za krajše predstavitve in večjo interakcijo z večjim številom udeležencev priporočamo slido ali Mentimeter ⸀ Opis aktivnosti: posvet je aktivnost, na katerem se sestane skupina ljudi, ki deluje na istem področju, da nadgradi svoje znanje, izmenja izkušnje ali jih deli prek kolektivnega znanja. posveti imajo različne elemente – predstavitev praks, izmenjavo mnenj, mreženje, razgovor s političnimi odločevalci, delo v manjših skupinah, idr. rezultati so lahko različni – lista priporočil, strateško načrtovanje, včasih pa gre zgolj za predstavitev praks in izmenjavo izkušenj ter iskanje rešitev za določeno področje. nacionalni spletni posvet mladinskega sektorja posvet mladinskega sektorja je dogodek, ki je povezal mladinske delavce in voditelje, predstavnike mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vse druge, ki soustvarjamo in sooblikujemo področja, politike in programe za mlade. nacionalni posvet je prvič potekal v virtualni obliki v soorganizaciji Urada rs za mladino in Mladinskega sveta slovenije leta 2020, namenjen pa je bil tematiki omogočanja prostora in participacije vsem mladim. Uvodoma je udeležence nagovorila predsednica Mladinskega sveta slovenije, v nadaljevanju posveta pa je potekal pogovor z direktorico Urada rs za mladino o stanju in prihodnosti mladinskega sektorja. podeljena so bila državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju, nato pa je sledil posvetovalni del po metodi odprtega prostora, v okviru katere so udeleženci posveta v devetih tematskih skupinah oblikovali konkretne predloge za ključne izzive mladinskega sektorja. v drugem delu dogodka je potekala predstavitev dela v skupinah in predlogov predstavnikov mladinskega sektorja. vse predloge, ki so bili oblikovani na posvetu, so organizatorji oblikovali v skupen dokument in ga posredovani odločevalcem. zaključke posveta in predloge so imeli predstavniki mladinskega sektorja že na posvetu možnost predstaviti ministrici. Če posvet traja dlje časa, kot bi si želeli, in na dolžino nimamo vpliva, moramo biti res zelo pazljivi na trajanje posameznega sklopa, hkrati pa tudi na participativnost metod. Predolge aktivnosti pri izvedbi prek spleta niso primerne ⸀ 64
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke Konferenca Trajanje: 120–300 minut (lahko tudi več dni). namen: konference so običajno namenjene predstavitvam novih tematik, rezultatov projektov, odpiranju prostora za naslavljanje tematik ter združevanju ljudi, ki jih zanima podobna tema. Uporabna orodja: tukaj je na mestu razmislek o primarnem računalniškem okolju, npr. Google Meet, Webex, zoom, Microsoft teams, koristne so tudi funkcije, kot jo ima npr. računalniško okolje airmeet, speednetworking, ki naključno izbere dva udeleženca in jima omogoči nekaj minut za mreženje, poleg tega pa omogoča tudi običajne funkcije video konferenčnega računalniškega okolja. Opis aktivnosti: konference so običajno strukturirane v skladu z neko tematiko, zato se začnejo s pozdravnim nagovorom organizatorja, sledi pa predstavitev nekoga, ki pozna primer dobre prakse ali prinese nove uvide v posamezno tematiko. priporočljivo je, da vključimo participativne elemente, kjer udeleženci odgovarjajo na vprašanja, čeprav je konferenca oblika, ki je bolj usmerjena v poslušanje in inspiracijo, se potrudimo, da vključimo vsaj takšne participativne elemente, kjer udeleženci sodelujejo prek odgovorov na vprašanja (uporabimo lahko Mentimeter ali slido). običajno se konference nadaljujejo v ločenih sobah, saj se načeloma poglabljajo v tematiko, ki udeležence zanima. v posameznih skupinah naj bodo tudi tematske delavnice participativne in vključujoče z uporabo prej omenjenih orodij. Konferenca ZA participativni proračun Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij je v sodelovanju s skupnostjo občin slovenije organizirala nacionalno konferenco za participativni proračun s podnaslovom aktivni občani – uspešni župani. program konference je imel predstavitev videov s primeri dobrih praks, 3 uvodne nagovore, predstavnica Ministrstva za javno upravo je predstavila še vidik države. strokovnjaki so razpravljali o tem, kaj spada in kaj ne spada pod participativni proračun. v zadnjem delu je bil naslovljen še, zakaj je pomembno odpirati prostor za participativni proračun in kakšne rezultate to prinaša. konferenca se je zaključila z razlago podpore stičišč pri izvedbi participativnega proračuna. 65
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Spletna predavanja Trajanje: 60–90 minut (brez odmora). Namen: predstaviti tematiko z vidika strokovnjaka, običajno gre za enosmerno komunikacijo. Uporabna orodja: vnašajo interaktivne aktivnosti znotraj predstavitev (slido, Mentimeter) ⸀ Opis aktivnosti: spletna predavanja so namenjena strokovnim tematikam, ki v glavnem nimajo participativne note. običajno gre za organizacijo predavanja ali posredovanje znanja na nekoga drugega v obliki, kjer udeleženci nimajo zelo aktivne vloge. Udeleženci so v vlogi poslušalcev, lahko pa zastavljajo vprašanja prek pogovornega okna. informativni dan programov erasmus+ in evropske solidarnostne enote (ang ⸀ European Solidarity Corps) slovenska nacionalna agencija programov erasmus+ in evropske solidarnostne enote svoje informativne dneve izvede v obliki spletnih predavanj. program in vse njegove podrobnosti predstavijo programski delavci, bodoči upravičenci pa postavljajo vprašanja v pogovorno okno, na katere dobijo odgovor ob koncu predavateljskega dela. Asinhrona spletna izobraževanja Trajanje: 4–12 ur, ki jih vsak udeleženec opravi v svojem tempu in razdeli na krajše dele. namen: na spletu predstaviti tematike, ki so bolj teoretične narave in so primerne za samostojno učenje, kjer sami uravnavamo tempo (npr. zahtevne vsebine si lahko večkrat pogledamo) in termin učenja (npr. nekaterim ustrezajo bolj jutranje, drugim večerne ure). takšno izobraževanje je bolj primerno za visoko motivirane udeležence, ki so dovolj disciplinirani, da zaključijo izobraževanje. Uporabna orodja: za pripravo priporočamo Hop platform, Google classroom, Canvas lMs ali Moodle, za pripravo videov pa CapCut ⸀ že izdelane tečaje pa najdete na platformah edX, Coursera in khan academy ⸀ Opis aktivnosti: najbolj znan primer asinhronih spletnih izobraževanj se združuje pod imenom MooC, množični odprti spletni tečaji 66
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke (ang. Massive open online Courses), ki so podaljšek platforme edX.org. običajno so namenjeni širšim množicam. največji izziv takšnega učenja je, kako ohraniti aktivno participacijo udeležencev in jih dovolj motivirati, da ostanejo do konca. le-ti običajno vključujejo branje materialov, poslušanje ali gledanje posnetkov, kvize, ankete, praktične naloge in možnost sodelovanja z ostalimi udeleženci (npr. prek forumov, ki so izjemno uporabni pri gradnji skupnosti). najbolj uspešni udeležencem ponujajo video vsebine. evropska solidarnostna enota (MooC) MooC „pripravi se, naredi spremembo“ raziskujejo možnosti, ki jih imajo mladi in organizacije v okviru programa evropske solidarnostne enote. na enem mestu so zbrali vse bistvene informacije o evropski solidarnostni enoti, MooC pa so odprti in kadarkoli se lahko vpišemo in raziščemo vse videoposnetke in vire, odprte so razprave o programu, najdemo vprašanja in 10 odgovore nanje. MooC se nahajajo na spletni platformi Hop . Delavnica trenerskih veščin »Podpora neformalnemu učenju v digitalnih okoljih« v okviru delavnice smo izvedli 4 sinhrone aktivnosti prek zooma, na računalniškem okolju Hop pa nas je čakalo tudi 11 veliko aktivnosti, namenjenih našem asinhronem učenju . asinhrono smo samoovrednotili naše digitalne kompetence, raziskovali možnosti računalniškega okolja Hop in se spoznavali (vsak je imel zadolžitev, da v orodju prilepi svojo sliko in se predstavi), predstavili svoje potrebe in vprašanja ter med seboj delili, katera računalniška okolja/orodja uporabljamo. zapiske naših sinhronih aktivnosti smo beležili v orodju Miro, ki je služil kot nadomestek za plakate, ki bi jih uporabljali v živo. kot najbolj pomembna pa se je izkazala fasilitacija in širok nabor sodelovalnih metod. 12 10 Računalniško okolje HOP najdemo na https://hop.salto-youth.net/courses/ESC 11 Več o sinhronem in asinhronem učenju izvemo v podpoglavju 4.4 12 Podporna slika časovnice SALTO delavnice trenerskih veščin. 67
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Aktivnosti dela s trajno skupino Redna srečanja Trajanje: krajša redna srečanja 45–240 minut (najbolje do 1,5 ure) ali v primeru daljših do 4 ure. Namen: omogočiti redna srečanja neorganizirani (ki sicer prihajajo v mladinski center oz. druge organizacije) ali organizirani mladini (taborniki, skavti, druge oblike združenj). v to kategorijo sodijo dlje trajajoče mladinske aktivnosti, kot so npr. tabori, mladinske izmenjave, pobude, njihovi nameni so različni, običajno pa se nanašajo na raziskovanje določenega področja in pridobivanje novih kompetenc. Uporabna orodja: pri delu z redno skupino si lahko privoščimo preizkušanje orodij, ki jih manj poznamo, še posebej tistih bolj zabavnih, s pridihom iger, kot je npr. Gather ⸀ Opis aktivnosti: srečanja nimajo predvidene oblike, je pa prav, da se držimo nekih zlatih pravil, kot je recimo uporaba prijavnega in odjavnega kroga. priporočeno je, da mlade vnaprej vprašamo, kaj si želijo, sledimo njihovim željam, hkrati pa del odgovornosti prenesemo tudi na njih. Ustvarimo lahko sproščeno vzdušje, kjer lahko rešujemo uganke, ali pa imamo bolj resne pogovore, kot je npr. duševno zdravje. 68
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke 13 Srečanja priprav pripovednih iger na temo zgodovinskega spomina ⸀ 14 skupina 10 udeležencev je v kombiniranem procesu pripravila 5 pripovednih iger . srečali so se štirikrat v računalniškem okolju Gather in enkrat v živo, vmes pa so samostojno pripravljali zgodbo in jo prenesli v orodje twine. to orodje so izbrali, ker jim je omogočilo video pogovore in delo v majhnih skupinah, hkrati pa je služilo tudi kot spletno zbirališče, spletn o kjer so se udeleženci lahko srečali po zaključku uradnih zbirališče delov srečanj. v procesu so poskrbeli tudi za element zabave in druženja (igranje igre among Us). Glavna razlika med računalniškim okoljem Gather in drugimi so avatarji, s katerimi se kot v video igrah premikamo po prostoru (ang. avatar-based). Govorimo pa lahko samo s tistimi, ki se nam z avatarjem približajo, ali pa z vsemi prisotnimi v določenem prostoru, ki je namenjen skupinskim pogovorom. za lažje delo so nam na voljo funkcije: sledenje osebi – kjer tvoj avatar sledi drugemu, kar je zelo koristno za predstavitev okolja ali pomoč udeležencem; govorniški oder (ang. spotlight) – za izvajalce imajo dodatno funkcijo, s katero lahko govorijo z vsemi prisotnim hkrati, udeleženci pa to lahko naredijo prek govorniškega odra – na določeni poziciji, ki nam omogoči komunikacijo z vsemi udeleženci (udeležence moramo vredno opozoriti, da jih pri uporabi te funkcije mi ne slišimo, če niso blizu nas ali v isti sobi). ta funkcija nam je v pomoč pri podajanju navodil ali pri sklicu začetka uradnega dela srečanja; interakcije s predmeti – ko postavljamo predmete, jih lahko povežemo z zunanjimi orodji in dokumenti, kar nam omogoči uporabo z enim klikom (v njihovem primeru je bil to npr. padlet). 13 Izkušnjo je prispevala Sabina Belc. 14 Ogledamo si jih lahko na https:/socialna-akademija.si/this-game-of-your-memories-pomen-videoiger-pri-ohranjanju-zgodovinskega-spomina/ 69
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Družabni dogodki Trajanje: 60–180 minut organiziranega dela. Namen: popestriti redno druženje mladih z namenom druženja, povezovanja, sprostitve, zabave, kulture, športa, itd., ki lahko združuje tudi večje število udeležencev. Opis aktivnosti: omogočiti družabna srečanja neorganizirani (ki sicer prihajajo v mladinski center oz. druge organizacije) ali organizirani mladini (taborniki, skavti, druge oblike združenj). Udeleženci se zbirajo z namenom druženja in “igranja”. Družabne aktivnosti vključujejo različne oblike, npr. vnaprej postavljene igre, ki se igrajo sinhrono ali v manjših skupinah. Uporabna orodja: sodelovalne spletne igre, npr. among Us, Deceit, project Winter, town of salem, betrayal ⸀ Opis aktivnosti: pomemben del srečanj so tudi zabavne in družabne aktivnosti, ki v naše življenje vnašajo smeh in humor ter poskrbijo za bolj neformalno vzdušje, kjer se skupina bolj odpre in poveže. v tem sklopu imamo tako strukturirane aktivnosti (spletne predstave, novoletna srečanja) kot tudi nestrukturirane aktivnosti (igranje družabnih iger, igranje spletnih iger, ...). zanimivo pa je, da smo v času epidemije Covida-19 uspeli na splet prenesti marsikatero aktivnosti, ki si je prej nismo predstavljali (zveza slovenske podeželske mladine je organizirala spletno skupinsko telovadbo, taborniki mešanico zmenkarij in spletnega druženja, improligaši so organizirali predstave, ...), in ravno takšnih družabnih dogodkov je najbolj primanjkovalo. Družabni dogodki so namenjeni druženju, zato lahko obliko prilagajamo vsebini. Among Us večer na Evropski konvenciji mladinskega dela evropska konvencija mladinskega dela je bila dogodek za 1000 ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki ministrstev, mladinskih svetov, mladinskih organizacij, nacionalnih agencij, itd.). v večernem programu so organizirali skupinsko igro among Us, ki je popestrila naporno dogajanje celotnega dne. Igro lahko sicer hkrati igra omejeno število igralcev (do 10), vendar se lahko istočasno začne več iger (za kar so tudi poskrbeli); večer je bil tako zabaven in poln pustolovščin. 70
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke Novoletno srečanje zaradi epidemije se ekipa, ki se sicer redno srečuje v pisarni, ni mogla srečati v živo, zato so se odločili za druženje prek spleta. srečanje je bilo delno strukturirano. Uporabili so “kolo sreče”, ki je v tem primeru deloval kot iztočnica za pogovor in spoznavanje sodelavcev z drugega vidika. v drugem delu so v padletu napisali lepe želje ekipi, v manjših skupinah pa naredili še t. i. tablo vizij (ang. vision board) z željami za organizacijo. 15 Spletna telovadba predstavnice zveze slovenske podeželske mladine so tudi v času epidemije želele ohraniti svojo športno kondicijo, zato so nekajkrat tedensko organizirale spletno telovadbo. začela se je s kratkim pozdravom in manj strukturirano obliko prijavnega kroga, sledilo je predvajanje vodene vadbe prek deljenega zaslona, ki ji je vsaka zase sledila v svojem tempu v svojem domačem okolju. po končani vadbi je sledil neformalen klepet s kombinacijo re昀氀eksije in zaključnega kroga, saj so med seboj delile, kako jim je šlo, kako težke so se jim zdele vaje, ali katero kaj boli itd. nato so se še nekaj minut družile in se poslovile. Aktivnosti z vplivom na družbo in mladinsko skupnost Aktivnosti za spodbujanje participacije v lokalnem okolju Trajanje: 120–240 minut. Namen: odpiranje prostora za predloge udeležencev s participativnimi aktivnostmi. Uporabna orodja: za zaključne predstavitve uporabimo nekaj bolj zabavnega, kot sta npr. emaze (omogoča sprehod po galeriji) ali prezi (razbije monotonost z animacijami). Opis aktivnosti: participativne aktivnosti se običajno začnejo s prijavnim krogom, kjer želimo pokazati, da slišimo vsakega od udeležencev in da njihovo mnenje šteje. potem poskrbimo, da vsi razumejo vprašanja in izhodišča debate. nato začnemo s participativnim delom delavnice v manjših skupinah. vnaprej 15 Izkušnjo je prispevala Anja Fortuna. 71
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu pripravimo vprašanja in uporabimo različne metode in sodelovalna 16 orodja , da omogočimo, da skupina pride do razmislekov, ki jih morajo preoblikovati v predstavitve, kadar sodelujejo tudi odločevalci. ob koncu aktivnosti se skupine spet srečajo v skupni sobi, kjer predstavijo skupne dosežke. Debata z državljani Mednarodna organizacija je organizirala aktivnost, kjer so od državljanov poskušali pridobiti mnenja o evropskem zelenem planu. Debata je potekala v treh sklopih. Uporabljene so bile metode moderacije znotraj posamezne skupine, izvajanje so podprli z orodjem Mural. posamezne skupine so med seboj poročale, se dopolnjevale in oblikovale skupne zaključke. Promocijske aktivnosti Trajanje: od nekaj minut za kratek post do nekaj mesecev dela za obširnejše kampanje. Namen: osvestiti različne javnosti ali ciljne publike o določeni vsebini. kadar več promocijskih aktivnosti namensko povežemo s skupnim ciljem, govorimo o kampanji (npr. ne sovraži, partycipiraj, za zdravje mladih). Uporabna orodja: družbena omrežja (Facebook, Instagram, tiktok, twitter, …), oblikovanje fotogra昀椀j (Canva, snapseed). Opis aktivnosti: sem sodi resnično širok spekter aktivnosti – prispevki na spletni strani, tiktok videi, spletne predstavitvene delavnice. vsem pa je skupno, da je pomembno spoznati svojo ciljno skupino, ki ji nato prilagodimo jezik in komunikacijo, obliko sporočila in izbor kanala (npr. s tiktok videom ne bomo naslavljali naših babic), vsebino pa naredimo kar se da relevantno za naše poslušalce. 16 Več o njih v podpoglavju 10.1 o orodjih. 72
5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke 17 tiktok kampanja za zdravje mladih na Uradu rs za mladino je kampanjo na družabnih omrežjih vodila mlada oseba. pri svojem delu se je držala načela, da je promovirala tiste dele vsebine, ki so bili njej relevantni (torej je iskala vsebine, primerne njeni ciljni publiki – mladim). ob začetku si je vzela dovolj časa, da je nov kanal (v tem primeru tiktok) globoko preučila (kakšne vsebine so primerne, kateri prispevki so najbolj uspešni, kakšen je format videov, ...). Šele kasneje, ko ga je dobro spoznala, je začela s pripravo prispevkov. osvoboditi se moramo pritiska priprave profesionalnih videov. s prakso se je naučila, da dobra ideja šteje več kot profesionalna izvedba. Še več pa dosežemo, če prvih 5 sekund pritegne pozornost naše publike in celoten video ne traja več kot 15 sekund – to storimo tako, da govorimo o vsebini, s katero se naša ciljna skupina lahko poveže in jo pozna (da bo odziv npr. „to se tudi meni dogaja“, „to sem že videl“, „ja, itak“). ne pozabimo, da ima tiktok svoje muhe (trenutno so npr. popularni videi odziva (ang. reaction videos)). 5.3 Kaj je vredno ohraniti? kot izvajalci v mladinskem delu se pogosto soočamo s tem, kako strukturirati proces na način, da ima kar največ učinka na udeležence in da jim zagotovimo najboljšo učno izkušnjo. Delno je seveda možno večino aktivnosti prenesti na splet, a so potrebne določene prilagoditve z upoštevanjem elementov, ki smo jih v preteklih poglavjih že zapisali. Če pogledamo, kako smo v preteklosti na konferencah že uporabili elemente participativnosti z orodji, kot so slido, Mentimeter, kahoot in podobni, hitro ugotovimo, da lahko tako spletne aktivnosti prenesemo v živo in popestrimo dogajanje z elementi spletnega sodelovanja. Hkrati pa velja isto tudi v obratnem primeru, npr. če lahko v živo izvajamo nekatere gibalne aktivnosti, jih lahko vsaj delno izvedemo tudi na spletu s prilagoditvami. 17 Izkušnjo prispevala Sara Rožman Atelšek, ki se lahko pohvali z videi s prek 170000 ogledov. 73
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu nasveti za uporabo spletnih metod in orodji pri aktivnostih v živo: uporabljajmo participativna orodja (Mentimeter, slido in podobna), da udeležence vključimo v razpravo, še posebej takrat, ko jih je več (konference in podobne aktivnosti); uporabljajmo različne aplikacije, kot so Geocaching, actionbound, ipd. kjer lahko dopolnjujemo spletni del in del v živo; uporabljajmo spletna orodja za žetev pogovorov metode sprehod in pogovor (ang. Walk and talk), kjer lahko udeleženci povzamejo svoje uvide prek spletnih orodji in prek telefona vnesejo informacije, potrebne za re昀氀eksijo. 5.4 Literatura • Myubi.tv. (2021). What is the primary goal in agile modeling. Dostopno prek: https://en.myubi.tv/7204- what-is-the-primary-goal-in-agile-modeling [28.6.2022] • lippmanowicz, H. in McCandless, k. (2014). The Surprising Power of Liberating Structures: Simple Rules to Unleash a Culture of Innovation. seattle:liberating structures press 74
Tina Trdin in Mojca Galun preden se poglobimo v zagotavljanje podpore skupinam in skupnostim na spletu, bomo na kratko rede昀椀nirali razumevanje spletnih prostorov za druženje. ti predstavljajo povsem 6 drugačen prostor, z novimi potenciali. v mladinsko delo lahko prinesejo dodano vrednost, če znamo dobro izkoristiti njihove prednosti. tudi ta rede昀椀nicija je pomemben element zagotavljanja podpornega spletnega okolja. skupine in skupnosti so na spletu obstajale dolgo pred pandemijo Covida-19 in na primerih dobre prakse lahko zaznamo elemente, ki so zagotovili vključujoče in kakovostno podporno okolje ter jih prenesemo širše v sfero digitalnega mladinskega dela. v podpoglavju 6.1 bomo predstavili kako razumemo skupino in skupnost, v podpoglavju 6.2 bomo spoznali teoretične podlage, ki nam bodo pomagale razumeti delovanje skupin tako v živo kot prek spleta. v podpoglavju 6.3 bo namenjeno pregledu ustvarjanja in vzdrževanja trajnih skupin in skupnosti, podpoglavje 6.4 pa bo pokrilo pristop umetnosti spletnega gostiteljstva, ki izhaja iz skupnosti Umetnosti gostiteljstva (ang. Art of hosting). zadnje podpoglavje 6.5 pa bo namenjeno področju vključevanja in njegovih razsežnosti. ko zaključimo s prebiranjem celotnega 6. poglavja, bomo imeli globlji uvid v številne podporne mehanizme, ki pomagajo ustvarjati spletne skupnosti a skupinam na spletu in v njih prinašajo sproščenost, spontanost in seveda najpomembneje – zadostno varnost in podporo, da se skupine ohranijo, če je to njihov namen. 6.1 Skupina in skupnost Podpor Skupina v tem priročniku kot skupino poimenujemo skupino udeležencev na naših spletnih aktivnostih. Jedro mladinskega dela je osnovano na delu s skupino mladih in grajenje močne skupine mladih 75
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu predstavlja enega največjih uspehov mladinskega delavca. pri snovanju priročnika smo izhajali iz predpostavke, da se pri premiku na splet še bolj poudarjajo enkratne t. i. instant aktivnosti, v katerih ista skupina mladih sodeluje le enkrat (npr. delavnice) ali morda nekajkrat (npr. usposabljanja). Izgubljajo pa se trajne skupine mladih, katerih člani ostajajo aktivni znotraj iste skupine več kot leto dni. za lažje razumevanje različnih skupin si najprej oglejmo vrste spletnih aktivnosti glede na čas/trajanje izvajanja: enkratne aktivnosti (enkratna spletna konferenca s področja mladinskega dela, enkratna spletna delavnica, spletni koncert, spletni festival, spletna razstava, spletne proslave); dlje časa trajajoče aktivnosti (npr. sklop spletnih delavnic, daljše spletno usposabljanje, spletni projekti); redne aktivnosti (npr. mesečni spletni sestanki z mladimi, druženje prek skupne platforme glede na potrebe – vidik spontanosti, mesečna vadba). Zgornja razdelitev je močno povezana z vrstami skupin, ki se srečujejo na spletu. preprosto jih lahko razdelimo v dve skupini: udeleženci trajnih skupin, ki se ves čas srečujejo, bodisi so člani istega društva bodisi so se organizirali z namenom udeležbe na določeni dlje trajajoči aktivnosti; udeleženci občasnih skupin, ki so se v točno določeni zasedbi zbrali z namenom (ali naključno) na podlagi prijav, skupina pa bo razpuščena takoj, ko se zaključi spletni dogodek (npr. spletna konferenca, enkratna delavnica). opcijsko lahko govorimo tudi o posameznikih v primerih digitalnega mladinskega dela, ki individualno poteka prek spleta (npr. mentorska podpora, psihosocialna pomoč, sestanki operativne narave s posameznimi prostovoljci). na najosnovnejši ravni ločimo med podporo pred aktivnostjo (npr. izvajalci se ustrezno pripravimo na aktivnost, se spoznamo s spletnimi orodji, udeležencem pošljemo pakete dobrodošlice, jim zagotovimo zadostne informacije o aktivnosti), med aktivnostjo (npr. vnos podpornih elementov, kot sta uvodni in zaključni krog, evalvacija, zagotavljanje dostopnosti glede na informacije o udeležencih, ki smo jih prejeli pred aktivnostjo) in po aktivnosti (npr. mentorska podpora, omogočen dostop do razvitih vsebin). 76
6. poDpora skUpInaM na spletU seveda pa je od vrste aktivnosti in skupine, ki jo nagovarjamo, odvisno, koliko časa in truda bomo vložili v posamezno vrsto podpore (npr. pri rednih aktivnostih bomo zagotovo več časa namenili grajenju medsebojnih odnosov v skupini in povezanost negovali, saj je naš cilj, da se člani redno udeležujejo aktivnosti, pri enkratnih aktivnostih pa bomo za povezovanje skupine namenili bistveno manj časa – pri konferenci, ki je tehnično zelo zahtevna in bo gostila več kot 200 ljudi, bomo veliko več pozornosti namenili tudi tehničnim predpripravam, ki bodo omogočile nemoten potek aktivnosti). Skupnost (predvsem spletna, namenjena učenju) Jeriček in kordeš sta zapisala, da je skupnost tisti socialni sistem, ki sam sebe de昀椀nira kot 1 skupnost, ki se samoustvarja in samoohranja . skupnost je pravzaprav socialna skupina 2 ljudi, ki jih združuje »občutek skupnosti«, ki je de昀椀niran s štirimi elementi : članstvom, 3 vplivom, integracijo in izpolnitvijo potreb ter deljenjem čustvene povezave. tönnies je razdelil skupnosti glede na: • krvno povezanost (npr. družina, sorodstvo), • geografsko povezanost (npr. sosedstvo, vaška, krajevna skupnost) ter • duhovno povezanost (npr. prijateljstvo, verske skupnosti, cehi, društva). posebna vrsta skupnosti, ki je danes vedno pogostejša, je spletna skupnost (ang. online/ internet/web community). Gre za skupino ljudi, ki se srečuje in medsebojno sodeluje predvsem prek spleta. Iz izkušenj vemo, da so lahko take skupnosti (npr. gamerske) zelo povezane in med uporabniki ustvarijo močan občutek medsebojnega zaupanja, kot ga imamo s prijatelji ali celo z družinskimi člani. spletne skupnosti lahko opravljajo vlogo informacijskega sistema, v katerem lahko člani objavljajo, komentirajo, razpravljajo, dajejo nasvete ali sodelujejo med seboj. komunikacija običajno poteka prek družbenih omrežij, klepetalnic (ang. chat rooms), blogov, forumov, e-poštnih skupin ali temu namenjenih računalniških okolij (ang. platforms), npr. Facebook, twitter, Instagram, Discord ali spletnih strani, kot je 4 Gamefaqs ⸀ 1 Jeriček, H. Kordeš, U. (2003). Smernice za delovanje v skupnosti in s skupnostjo. Socialna pedagogika, letnik 7 (številka 2), str. 205–226 Dostopno na: https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FMXB3UDC/5727dc70-f1a5-4452-86da-c55a3cafb3eb/PDF [29. 5. 2022] 2 McMillan, D. W., Chavis, D. M. (1986). Sense of community: A de昀椀nition and theory. Journal of Community Psychology, 14(1), 6-23. 3 Tönnies F. (1999). Skupnost in družba: temeljni pojmi čiste sociologije.Javnost. Ljubljana, Fakulteta za Družbene Vede 4 Spletna stran za podporo gamerjem z močno spletno skupnostjo https://gamefaqs.gamespot.com/ 77
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu za nas bodo zanimive predvsem izobraževalne spletne skupnosti (ang. online communities dedicated to learning), ki se izobr aževalna ukvarjajo z izobraževanjem na različnih področjih. primeri takih spletn 5 6 skupnosti so skupnost za učenje jezikov (livemocha , bussu ), a 7 8 skupnost raziskovalne skupnosti (npr. researchgate , academia.edu ) in 9 10 skupnosti učiteljev (teachertube , We are teachers, teachade 11 in podpora izobraževanju na daljavo ). 12 lave in Wenge de昀椀nirata 5 različnih poti/načinov učenja: ❶ obrobna (ang. lurker) – nekatere poti ne vodijo do polne udeležbe in take osebe delujejo na zunanjem robu skupnosti, ki jim zagotavlja dostop do skupnosti, z njo se lahko celo identi昀椀cirajo, vendar ničesar zares ne prispevajo; ❷ vhodna (ang. newbie) – novinci se pridružujejo skupnosti z možnostjo, da nekoč postanejo polnopravni člani; njihova udeležba je lahko obrobna, vendar se počutijo kot del skupnost in vanjo vlagajo; ❸ notranja (ang. regular) – popolnoma predani člani skupnosti, ki v njej aktivno sodelujejo ter sooblikujejo vsebino in pravila delovanja; ❹ mejna (ang. leader) – vodje, ki vzdržujejo sodelovanje članov in fasilitira interakcije med posamezniki; ❺ izhodna (ang. elder) – posamezniki so v procesu zapuščanja skupnosti zaradi novih pogledov, izzivov, spoznanj. 13 , kjer izpostavita o grajenju skupnosti pišeta pallof in pratt podobne principe, kot jih uporabljamo v mladinskem delu. v prvem tednu je pomembno, da vključujemo prve korake grajenja skupine (spoznavanje, postavljanje pravil, spoznavanje vsebine (vizija, nameni, cilji, program), nato skupina zraste in v drugem tednu se začne osnovni tečaj, kjer nadaljujemo s spodbujanjem grajenja skupine, aktivne participacije (sodelovalne metode) ter dela v manjših skupinah z možnostjo sodelovanja v izbranem računalniškem okolju (ang. platform). 5 Rosetta stone , dostopno na: https://www.rosettastone.com/?prid=livemocha_com 6 Busuu , dostopno na: https://www.busuu.com/ 7 Research gate , dostopno na: https://www.researchgate.net/ 8 Academia , dostopno na: https://www.academia.edu/ 9 Teacher tube , dostopno na: https://www.teachertube.com/ 10 Teachade, dostopno na: https://www.teachade.com/ 11 Podpora izobraževanju na daljavo , dostopno na: https://sio.si/2020/03/14/podpora-izobrazevanju-na-daljavo/ 12 Lave, J.; Wenger, E. (1991). Situated Learning: Legitimate Peripheral Participation. Cambridge: Cambridge University 13 Pallof R. M., Pratt K. (2007). Online Learning Communities in Perspective. V Luppicini R. (ur.), Online Learning Communities (str. 3-13). IPA-Information Age Publishing, Inc. 78
6. poDpora skUpInaM na spletU pomembno je, da izvajalec spodbuja udeležence ter tudi sam aktivno sodeluje pri pisanju vsebine (npr. blogov). pomembno je, da je prisotnost prostovoljna, vsebina prispevkov (ang. posts) pa ne sme biti cenzurirana. računalniško okolje mora podpirati 14 asinhrono učenje , izvajalec pa mora skrbeti, da s svojimi prispevki zgolj podpira debato in ne vodi pogovora. pomembno je, da ne razmišljamo na način, da bomo zgradili skupnost, v katero bodo prišli udeleženci, ampak da povabimo udeležence, ki se jim predstavi način sodelovanja pri spletni izobraževalni skupnosti, in jim pomagamo, da začnejo skupnost soustvarjati, sčasoma pa prevzamejo tudi samostojno skrb zanjo. zato si bomo v naslednjih podpoglavjih ogledali osnovne principe grajenja skupine, ki jih lahko uporabimo tudi za grajenje skupnosti. 6.2 Dinamika skupine za razumevanje razvoja skupine in ustvarjanje podpornega okolja, ki bo udeležencem pritegnilo k sodelovanju, jih podprlo v učenju in ustvarilo varen prostor, v katerem bodo pripravljeni deliti svoje misli, si bomo v tem podpoglavju ogledali tri teoretične poglede: tuckmanov model razvoja skupin, ki bo razjasnil posamezne faze skupine, ki nam lahko pomagajo pri razumevanju dinamike skupine. teorijo petih ključnih elementov sodelovalnega učenja, kjer bomo izvedeli osnovne gradnike, ki nam pomagajo pri podpori skupin v spletnih okolju. koncept varnega prostora, ki je osnova za skupinsko delo v živo in je prek spleta zaradi manjše pristnosti in stikov v živo, še toliko bolj pomemben. Tuckmanov model razvoja skupin 15 bruce tuckman je leta 1965 postavil osnovo za svoj model oblikovanja skupin od samega začetka do doseganja zastavljenih ciljev. Model zaobjema pet faz: oblikovanje, viharjenje, normiranje, delovanje in prekinitev. Če razumemo, v kateri fazi se nahaja naša skupina, jih 16 bomo lažje spodbudili k premiku v naslednjo fazo ⸀ ❶ Oblikovanje: na začetku se udeleženci med seboj še ne poznajo, obnašajo se na način, da bi bili čim bolje sprejeti. Izogibajo se kon昀氀iktom. včasih se izvajalci pošalimo, da je smiselno kakšno zelo provokativno nalogo dati skupini na začetku, saj se še ne bodo upali preveč upirati. to je faza spoznavanja. pri daljšem, 14 Več o asinhroni izvedbi si lahko preberemo v podpoglavju 4.4 15 Tuckman, B.W. (1965). Developmental sequence in small groups. Psychological Bulletin, 63(6), 384-399. 16 West Chester University. (2020). Tuckman stages of group development. Dostopno na: https://www.wcupa.edu/coral/tuckmanStagesGroupDelvelopment.aspx [25.6.2022] 79
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu npr. 5-dnevnem usposabljanju na spletu, bo to potekalo prvi dan, ko želimo, da se skupina poveže, seznani s cilji aktivnosti, izmenja nekaj izkušenj, osebnih informacij in se počuti vedno bolj sproščeno (pregled ciljev, urnika, spoznavnih metod). ❷ Viharjenje ali zbiranje idej: v tej fazi se udeleženci soočajo z razmisleki in mnenji drugih. Glavni element, na katerega se moramo v tej fazi osredotočiti kot izvajalci, je spodbujanje udeležencev, da prisluhnejo drug drugemu. pomembno je, da skupina ne ostane v tej fazi, ko ni zmožna priti do soglasne odločitve glede sodelovanja in doseganja zastavljenih ciljev zaradi osredotočanja samo na lastne želje in načine delovanja. Faza viharjenja je vsekakor zelo pomembna za to, da pridejo do izraza močna področja posameznikov in izzivi, s katerimi se soočajo, ne smemo pa dopustiti, da udeleženci ostanejo v tej negotovi fazi. Iz faze viharjenja jim tako pomagamo z metodami, ki spodbujajo aktivno poslušanje in omogočijo natančno delitev dela za doseganje ciljev. Če je potrebno, ponudimo metode, kot so razreševanje kon昀氀iktov s pomočjo povezovalne komunikacije in ostale, ki bodo pripomogle k večji jasnosti in delitvi nalog ter razrešitvi nastalih kon昀氀iktov in nestrinjanj. ❸ Normiranje: v tej fazi udeleženci delujejo skupaj za uresničitev zastavljenih ciljev. zaupajo drug drugemu ter delijo svoje ideje in občutke, ponudijo povratne informacije (ang. feedback), so ustvarjalni in izpolnjujejo naloge, ki jih bodo pripeljale do zastavljenega cilja. zavedajo se svojih močnih in šibkih točk. njihova predanost cilju je večja kot prej. primer v povezavi s spletno aktivnostjo bi bilo delo na idejah za projekte v manjših skupinah in deljenje povratnih informacij (ang. feedback) z drugimi. ❹ Delovanje: skupina deluje neodvisno, kot enoten in tesno povezan tim. Udeleženci so popolnoma predani ciljem, podpirajo drug drugega in so zmožni delovati v manjših skupinah za skupen rezultat. v primerih kon昀氀iktov bo taka skupina zmožna le-te preseči in nadaljevati zastavljeno delo, npr. skupina je izoblikovala svoje projektne ideje na usposabljanju in jih predstavila drugim skupinam. ❺ Faza prekinitve: usposabljanje je zaključeno in cilj je dosežen. skupina je še vedno produktivna, hkrati pa se sooča z občutki izgube in zavedanja, da v enaki ekipi nikoli več ne bodo delovali. na daljši aktivnosti je faza prekinitve zelo prisotna pri evalvaciji in zaključnem krogu, ko se udeleženci poslovijo in povedo, s katero mislijo odhajajo. 80
6. poDpora skUpInaM na spletU za vsakega izvajalca neformalnega izobraževanja je pomembno, da zna oceniti, na kateri stopnji se nahaja njegova skupina, saj jim lahko s tem vedenjem in z uporabo podpornih tehnik pomaga v naslednjo fazo. Če se skupina predolgo zadrži v posamezni fazi, lahko to pripelje do frustracij in nezmožnosti napredovanja v zadnjo fazo. tako je na začetku npr. pomembno, da vložimo nekaj časa v spoznavanje, motiviranje in povečanje pripadnosti 17 skupine cilju z različnimi spoznavnimi in metodami za grajenje skupine . prepoznavanje dinamik skupine pa nam bo koristilo kot izvajalcem spletnih aktivnosti, saj je skupina osnovna celica mladinskega dela in nam bo tudi pri spletnih aktivnostih pomagala k dvigu povezanosti med udeleženci in posledično k dvigu kakovosti spletnih aktivnosti. Teorija osnovnih elementov sodelovalnega učenja, 18 prilagojenih za spletno okolje v mladinskem delu vzpostavitev ter negovanje spodaj izpostavljenih elementov doprinese k večjemu sodelovanju na spletnih aktivnostih ⸀ Pozitivno naravnana soodvisnost med udeleženci skupine Med udeleženci vlada zavedanje, da so skupaj v istem čolnu. njihovo gonilo so skupni cilj/i, natančna delitev vlog in zavedanje, da lahko s skupnimi močmi dosežejo več kot posamezno. pozitivno naravnano soodvisnost med udeleženci skupine je težje doseči v plenarnih aktivnostih, kot so npr. konference ali predstavitve. Osebna odgovornost v spletnih okoljih je zagotavljanje osebne odgovornosti pri krajših aktivnostih in pri večjih skupinah najtežje. o čem pravzaprav govorimo? pri udeležencih želimo spodbujati naravnanost: »Vprašaj po tem, kar potrebuješ, in ponudi, kar lahko.« želimo, da se razvije osebna odgovornost v povezavi z aktivno participacijo na aktivnosti. v nasprotnem primeru se pogosto zgodi, da se posamezniki skrijejo v skupini in se izognejo svoji osebni odgovornosti. v praksi to pomeni, da odtavajo drugam, hkrati počnejo druge stvari, torej niso povsem prisotni. Če se želimo izogniti udeležencem, ki so pri skupinskem delu samo prisotni in ne sodelujejo, vzpostavimo okolje, v katerem imajo vsi prižgane kamere in ne počnejo drugih stvari. element je tesno povezan z občutkom pripadnosti skupini na spletu, kar pa bistveno lažje dosežemo pri daljših aktivnostih in predvsem pri bolj izkustvenih in interaktivnih spletnih aktivnostih. to vzpostavimo na način, da namenimo dovolj 17 Več o metodah za grajenje skupine najdeš v podpoglavju 9.2 18 Johnson, D. W., Johnson, R., Smith, K. (2006). Active learning: Cooperation in the university classroom (3rd ed.). 81
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu časa za spoznavanje skupine, organiziramo delo v manjših skupinah, začnemo z uvodnim krogom in končamo z zaključnim – da se spoznamo, poslušamo in povežemo s temo ter organiziramo interaktivne odmore za kavo in vse ostalo potrebno za povezanost skupine. Izmenjava o procesu in o naučenem v besedišču neformalnega učenja bi lahko ta element imenovali dnevna re昀氀eksija. pomembno je, da tudi na spletu zagotovimo prostor, kjer udeleženci sproti re昀氀ektirajo o procesih in vsebinah – tako individualno kot v manjših skupinah. pomembni kognitivni procesi in razvoj medosebne dinamike se začnejo dogajati šele takrat, kadar udeleženci spodbujajo učenje drug od drugega in delijo svoja 19 ⸀ spoznanja v skupini. Če želite izvedeti več, si oglejte kolbov cikel Medosebne in socialne veščine v manjših skupinah poudarek naj bo na sodelovanju in ne na tekmovanju med posamezniki v skupini. elementi grajenja skupine (ang. team building), skupno sprejemanje odločitev, način komunikacije in soočanja s kon昀氀ikti so področja, ki jih moramo izkustveno nasloviti (predvsem na daljših spletnih aktivnostih). ključna je jasna 20 , pomagajo pa nam lahko tudi številni vizualni elementi na spletu. komunikacija Skupinska re昀氀eksija v besedišču neformalnega učenja bomo element imenovali vrednotenje ob koncu večjih vsebinskih sklopov (npr. ob koncu usposabljanja, projekta/programa in večjih aktivnosti). Čas za analizo doseženih ciljev in naučenega je pomemben, saj skupaj premislimo o naslednjih korakih ter izboljšavah v podobnih situacijah na skupinski in na individualni ravni. re昀氀eksija podpre tako udeležence na njihovi poti osebnostne in karierne rasti kot tudi izvajalce programov pri organizaciji naslednjih spletnih aktivnosti. Koncept varnega prostora 21 koncept varnega prostora je razvil psiholog kurt lewin v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja ob oblikovanju delavnic za razvoj občutljivosti na področju socialnih problematik, ki so vključevale skupinske razprave, v katerih je bilo pomembno, da so si člani lahko med seboj izmenjali iskrene povratne informacije. Da je bilo to mogoče, so se morali člani zavedati svojih predpostavk in predsodkov, ki se lahko nehote kažejo v naših vedenjih. 19 Več o Kolbovem ciklu, si lahko preberemo v podpoglavju 9.1 20 Več o komunikaciji lahko preberemo v podpoglavju 7.4 21 Coghlan, D., Jacobs, C. (2005). Kurt Lewin on Reeducation: Foundations for Action Research. The Journal of Applied Behavioral Science, 41 (4), (str. 444-457). Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0021886305277275 [12.6.2022] 82
6. poDpora skUpInaM na spletU koalicija za varnejše prostore22 opiše varen prostor kot neogrožujoče okolje, ki nudi podporo in spodbuja odprtost, varen r spoštovanje in pripravljenost za učenje od drugih ter zagotavlja prosto 昀椀zično in duševno varnost. to je prostor, ki je kritičen do struktur moči, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, in v katerem so dinamike moči bistvenega pomena, prav tako tudi ozadje, iz katerega izhajamo, ter učinki našega vedenja na druge. to je prostor, ki si prizadeva spoštovati in razumeti speci昀椀čne potrebe preživelih. vsak, ki vstopi v varnejši prostor, je odgovoren za ohranjanje vrednot tega prostora. Iz naših izkušenj je varnejši prostor okolje, ki ga vzpostavimo znotraj skupine, v katerem se vsi člani skupine počutijo sprejeto ter dovolj varno, da izrazijo svoje potrebe in po svojih najboljših zmožnostih skrbijo za uresničevanje potreb drugih članov. Gre za odprto okolje, v katerem lahko člani pokažejo, kdo so, in izrazijo svoje pristne misli, saj vedo, da jih drugi člani dovolj spoštujejo, da jih zaradi drugačnega mnenja ne bodo obsojali. ravno nasprotno varen prostor člane skupine spodbuja, da drug drugega dobro poslušajo in se trudijo slišati tisto, kar je oseba resnično želela povedati. namesto napadov (npr. „kako lahko na kaj takega sploh pomisliš?“) skušajo vsi udeleženci razumeti od kod oseba izhaja. v primeru nestrinjanja bodo člani skupine skušali skupaj odkriti, s čim točno se ne strinjajo (običajno s pomočjo dodatnih vprašanj), in tekom pogovora spoznali podrobnosti njihovega nestrinjanja oz. delov strinjanja. na koncu pa bodo razumeli, da smo si različni in da je različno razmišljanje pravzaprav dodana vrednost, saj nam takšne debate služijo pri osebnostni rasti. splet ima tu številne prednosti, predvsem je tudi mikrofon oz. možnost fasilitatorja, da vpliva na to, komu da besedo, včasih velika prednost. ključnega pomena je, da fasilitator prostor podpira, da vsem možnost, da spregovorijo in izrazijo svoja mnenja, hkrati pa (v kolikor je to potrebno) zrcali in preoblikuje (v nevtralni poziciji) povedane besede ter s tem omogoča kakovostno debato. zavedati se moramo, da je mesto fasilitatorja ključno pri tem, da se ljudje slišijo in da odpira možnost dialoga ter priložnost za rast. 22 Coalition for Safer Spaces. (2010). What are, and why support, ‘safer’ spaces. Dostopno na: https://saferspacesnyc.wordpress.com/ [12.6.2022]. 83
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Ustvarjanje varnega prostora kadar želimo ustvariti varen prostor je pomembno, da izhajamo iz potreb udeležencev, zato je osnovni pristop, da jih vprašamo, kaj potrebujejo, da se počutijo varne, spoštovane, da bodo lažje medsebojno sodelovali in se podprli pri učenju. Metoda za ugotavljanje pravil, ki jih naša skupina udeležencev potrebuje za ustvarjanje varnega prostora, se imenuje priprava skupinskega dogovora: temelje varnega prostora naredimo prvi dan oz. v prvih dveh urah daljše aktivnosti s pripravo t. i. skupinskega dogovora. prek spleta ga na krajših aktivnostih nadomestimo s povabili k uporabi spletnega bontona, ki ga imenujemo netiketa. Udeležence povabimo, da posamično v tišini ali prek pogovorov v manjših skupinah zapišejo na skupen dokument (v orodju za 23 ) predloge dogovorov, ki bi se jih skupinsko urejanje dokumentov želeli kot skupina držati, da bodo skozi proces občutili podporo in varnost. nato skupaj pregledamo predloge dogovorov, se o njih pogovorimo, da jih resnično razumemo in jih po potrebi prilagodimo, da bodo sprejemljivi za celotno skupino oz. še kakšnega dodamo, če ugotovimo, da kaj manjka. pred zapisom predloga na seznam skupinskega dogovora potrebujemo soglasje celotne skupine. ob koncu aktivnosti pa naj 24 vsem članom skupine ter odprti bodo ti dogovori vidni in dostopni za dodajanje novih dogovorov, če se zanje pojavi potreba. v primeru krajše aktivnosti, kjer ni časa za ustvarjanje skupinskih dogovorov, izvajalci sami poskrbimo za določanje netikete in sestavimo povabila, ki jih zapišemo na lepo urejeno sliko (npr. v Canvi), in jih preberemo udeležencem ter jih (v kolikor nam to oblika aktivnosti omogoča) vprašamo, če se z njimi strinjajo. primeri takšnih povabil: aktivno sodeluj, povej, kaj potrebuješ, ponudi, kar lahko, pozorno poslušaj, spoštuj raznolikost med nami, bodi pripravljen na neznano. 23 Daljši seznam najdemo v poglavju 7.3 in poglavju 10. 24 Ne pozabimo jih objaviti na spletnem zbirališču. 84
6. poDpora skUpInaM na spletU Imejmo v mislih, da je v nekaterih okoljih pri zagotavljanju varnega prostora eden izmed zelo pomembnih vidikov tudi naslavljanje 25 zaimkov, kar prinese pomembno komponento vključevanja. Če želimo spoznati tipična načela oblikovanja varnega prostora, ki bi se morala nahajati v 26 vsakem skupinskem dogovoru, lahko pogledamo v priročnik outside in , kjer so Muršec idr. ugotovile: spoštujmo prepričanja, mnenja, stališča in izkušnje ostalih udeležencev; kritizirajmo ideje, ne oseb; ne vzemimo vsega izrečenega osebno ter zagotovimo, da se osebe okoli nas počutijo udobno pri izražanju svojih stališč; izogibajmo se obsojanju: raznolike skupine prinašajo raznolika mnenja; bodimo odgovorni za svoj govor in dejanja, ki vplivajo na druge navkljub dobrim nameram; naš cilj naj bo ustvariti prostor, kjer lahko nasprotujoče si ideje sobivajo, ne da bi se osebe počutile izpodbijane. pomembno je, da vsi udeleženci v virtualnem prostoru razumemo: zaupnost, da govoriti ali deliti z drugimi ni obvezno (pravica do tega, da ne komentiramo vsi, ampak enostavno preskočimo), da moramo skupaj pomirjati napetost, uporabo vključujočega jezika27 in pojasnimo, kaj to je, da je to prostor odgovornosti in da smo vsi soodgovorni zanj, pomen zaimkov, upoštevajoč, da je lahko koncept za nekatere osebe nov. 25 Medtem, ko je slovenščina zelo binaren jezik in lahko uporabljamo samo zaimke on in ona, angleščina ponuja tudi možnost “they”, kar predstavniki LGBTQI+ skupnosti večkrat izpostavljajo kot zelo pomemben vidik vključevanja in ustvarjanja varnega prostora. 26 Za namen priročnika smo pravila priredili in skrajšali, original pa najdemo v priročniku: Muršec, S., Pirih, T., Berlič, N. (2020). Outside In : transfromacija sovraštva v mladinskem delu : priročnik za vse, ki delajo z mladimi. Društvo Parada ponosa. 27 Jezik je ključnega pomena pri oblikovanju in odražanju misli, prepričanj, čustev in konceptov. Nekatere besede, čeprav mišljene dobronamerno, lahko že po svoji naravi ponižujejo, žalijo in prizadenejo. Jezik je hkrati 昀氀uiden in se konstantno spreminja. Kadar smo v takšnem okolju, je pomembno, da osebo, s katero delamo, vprašamo, s katerimi pojmi se sama identi昀椀cira in za katere izraze želi, da jih uporabljamo. 85
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 28 In uporabljamo orodja za komuniciranje , ki podpirajo proces ustvarjanja in ohranjanja varnejših prostorov: aktivno poslušanje; bodimo nežni pri popravljanju in prilagajanju (uporaba vključujoče terminologije – npr. pravila zamenjamo s povabili, uporabimo ustrezno naslavljanje z ustreznimi zaimki, odpiramo prostor za naslavljanje pomembnih debat, ko to potrebujemo); ne pritiskamo na osebo iz marginalizirane skupine, da govori v imenu svoje skupnosti; ne prekinjamo, ko katerakoli oseba govori; vedno postavimo stvari v perspektivo in uporabimo empatijo; izogibajmo se posploševanju o katerikoli skupini oseb. ko vzpostavimo pravila varnega prostora (preko skupinskega dogovora ali predstavitve pravil pri krajših aktivnostih), je pomembno, da jih dosledno upoštevamo sami, ter nanje opominjamo udeležence tudi med izvajanjem aktivnosti. Še bolj pomembno pa je, da kakršnakoli odstopanja od povabil ali skupinskega dogovora takoj zaznamo in nagovorimo ⸀ Kako zagotoviti varno okolje prek spleta poleg teoretičnih okvirjev želimo ponuditi še nekaj poudarkov iz praktičnih izkušenj, ki smo jih v sklopu aktivnosti Mladinskega sveta slovenije pridobili izvajalci spletnega mladinskega dela. Pogled v kamero/v oči predstavljajmo si, da smo v predavalnici, stoli so postavljeni v krog, v katerem vsi sedimo. na ta način smo enakovredni, vsak od nas ima enak zorni kot. v spletnem okolju lahko podoben občutek vzbudimo s pogledom (ang. gallery view) v zoomu, kjer vidimo vse. Udeležence prosimo, naj imajo vklopljene kamere, če je to le mogoče (seveda kdaj ni, ker se udeleženci nahajajo v različnih okoljih, prihajajo iz različnih ekonomskih in socialnih ozadij; morda so se želeli pridružiti srečanju, vendar nimajo idealnih pogojev za sodelovanje). 28 Več o orodjih najdemo v podpoglavju 7.3 in poglavju 10. 86
6. poDpora skUpInaM na spletU vklopljena kamera vnese večjo mero sproščenosti v aktivnost in pripomore k hitrejšemu povezovanje znotraj skupine. pomembno je, da ima koordinator kamero usmerjeno naravnost v obraz, da pogled v kamero ustvari pogled v skupino oz. posameznega udeleženca v interakciji. občutek je povsem drugačen in veliko bolj vključujoč, pristen ter sodelovalen kot v primeru, da nas kamera snema od strani ali da kamere sploh nimamo. Pomen tišine pomen tišine je pogosto zanemarjen tudi na usposabljanjih v živo, saj se je še vedno bojimo. pomembno je, da se izvajalci naučimo biti sproščeni v tišini, saj ta omogoči udeležencu, da v miru razmisli. v praksi to pomeni, da po postavljenem vprašanju počakamo na odgovor. ne podlezimo pritisku tišine in ne postavljajmo dodatnih vprašanj, razen če se izkaže, da vprašanje ni bilo razumljivo. sčasoma se bo gotovo nekdo opogumil, saj je tišina večini še vedno neprijetna. pazimo seveda, da tišina ni predolga, sploh, če nismo uspeli vzpostaviti varnega okolja v skupini. Skrb zase (ang. self-care) in druge, nivoji energije, pozorno poslušanje skrb zase je za izvajalca pomembna, hkrati pa povečamo kvaliteto aktivnosti, če k temu povabimo tudi udeležence. poskrbimo zase – pijmo dovolj tekočine med aktivnostjo, poskrbimo, da smo naspani, siti, ter da se dobro počutimo. preverjajmo lastne nivoje energije in nivoje energije udeležencev (npr. poskrbimo 29 ), omogočimo neprestan dotok svežega za razgibanost metod pri aktivnosti zraka in povabimo udeležence, da se pretegnejo in prezračijo svoj prostor med odmori. ko imajo udeleženci odmor, si ga vzemimo tudi izvajalci. Če se le da, izklopimo mikrofon in kamero ter pojdimo na krajši sprehod ali vsaj na balkon, da se nadihamo svežega zraka. Varen prostor, skupinski dogovor in netiketa za zagotavljanje varnega okolja in netikete je ključnih še nekaj stvari, ki jih bomo povzeli s seznama opravil za varno spletno mladinsko delo, ki ga je razvila organizacija 30 ⸀ Youthlink scotland 29 Primere razgibanih metod najdemo v podpoglavju 9.2 30 Youth link Scotland. Safeguarding checklist for online youth work. [29. 5. 2022] 87
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ali zagotavljamo varno okolje? smo pomislili na skupinski sporazum na začetku aktivnosti ali v vabilu, smo pomislili na to, da bi mladim razložili, kako ustvariti virtualno ozadje v primerih, ko ne želijo razkriti podrobnosti svojega doma? ali imajo mladi vedno možnost povprašati o zadevah zasebno in dobiti podporo? smo razmislili o številu izvajalcev glede na tematiko dogodka in število udeležencev? ali potrebujemo dovoljenje staršev za participacijo mladoletnih? smo razmislili o osebnih in profesionalnih mejah? ali lahko svojo obstoječo prakso varnega dela z mladimi prenesemo v spletno okolje? ko govorimo o varnem okolju, je seveda treba celoten proces priprave aktivnosti zastaviti tako, da so udeleženci vključeni, slišani, da je okolje interaktivno, podporno. pri tem nam 31 lahko pomagajo naslednja štiri vprašanja : ❶ Je okolje dovolj varno? (Glej seznam dejavnikov zgoraj.) ❷ Je proces dovolj interaktiven? ali v zadostni meri spodbujamo sodelovanje npr. prek dela v skupinah? ali spodbujamo prevzemanje odgovornosti za proces npr. prek skupnega snovanja začetnih dogovorov dela, ciljev in pogovora o potrebah? ali spodbujamo empatijo med udeleženci, npr. prek aktivnosti, ki se dotaknejo čustvenega nivoja deljenja informacij in razumevanja raznolikosti v skupini? ❸ Je okolje dovolj podporno? (Ustvarjanju podpornega okolja se bomo posvetili v naslednjih poglavjih, na kratko pa so tu ključna vprašanja.) ali imamo vzpostavljene mehanizme, kjer udeleženci prosto izrazijo svoje želje in jih znamo podpreti z ustreznim moderiranjem, povzemanjem? ali imamo v mislih rdečo nit aktivnosti in ali aktivnosti povezujemo v zaključeno celoto ter imamo vzpostavljene metode, ki osmišljajo učenje pri udeležencih (npr. analiza in re昀氀eksija pretekle izvedbe (ang. debrie昀椀ng) z odprtimi vprašanji; idealno je, če pri postavljanju vprašanj sledimo kolbovemu ciklu)? ❹ Je proces dovolj spodbuden? (ali se dejansko odzivamo na izražene potrebe? ali spremenimo del programa, ko vidimo, da na načrtovan način ne bomo dosegli ciljev glede na to, s kakšno skupino delamo? ali smo predstavili na začetku cilje in namen aktivnosti? Imajo udeleženci vpogled v skupno pot in možnost sooblikovanja, kadar je to mogoče? kako ohranjamo interes skupine?) 31 Navdih iz The Centre of Youth Impact. Dostopno na: https://www.youthimpact.uk/ypqi-uk [29. 5. 2022] 88
6. poDpora skUpInaM na spletU 6.3 Trajne spletne skupine vsekakor so trajne spletne skupine redke in zahtevajo veliko predanosti udeležencev in izvajalcev, vsak ima svoje podrobnosti in načine vzdrževanja participacije svojih članov, vendar so nam lahko v pomoč spodaj predstavljene tri raziskave, ki so obravnavale tematiko ustvarjanja in ohranjanja skupin mladih. principi le-teh pa nam lahko pomagajo tudi pri drugih skupinah udeležencev. Raziskava o trajnih skupinah projekta ABC of Youthwork 32 avtorji abC of Youthwork so raziskali, zakaj se mladi vključujejo v skupine in kaj jih tam ohranja. Celoten cikel za trajnostno delovanje skupine pokriva tudi področje osebnostne rasti mladih, smiselnega vključevanja in proaktivnih pristopov. v tem podpoglavju bomo pregledali osnove in se nato poglobili v vzpostavljanje pripadnosti, ki se nam zdi za namene tega poglavja najbolj pomembna. v raziskavah se sicer spodaj opredeljene vsebine navajajo v področju ohranjanja trajnih skupin, vendar jih avtorji tega priročnika smatramo kot ključne tudi pri njeni vzpostavitvi: aktivnosti so skladne z interesi in potrebami udeležencev – pomembno je, da pri načrtovanju aktivnosti upoštevamo interese in potrebe udeležencev, saj bomo le tako lahko pripravili aktivnosti, ki jim bodo všeč; njihove interese in potrebe lahko pridobimo npr. prek spletnih anket, ki jih lahko naredimo npr. na surveyMonkey, če te možnosti nimamo, v uvodu namenimo nekaj minut poizvedovanju o pričakovanjih in strahovih udeležencev. aktivnosti imajo nek višji namen– udeleženci morajo imeti občutek, da so njihove aktivnosti uporabne in da z njimi prispevajo v lokalno skupnost; pomembno je, da z udeleženci skupaj načrtujemo aktivnosti, ki prispevajo v skupno dobro, prav tako pa je dobro ob vsaki aktivnosti povedati namen in cilje le-te, saj bodo zaradi tega raje sodelovali. 32 Povzeto in dopolnjeno: Krzaklewska E., Ples M., Galun M., Cepin M., Trevisan G., Ceccone G., Zambon G., Bosch N. (2018). Cikel rasti mladinskega dela. Ljubljana, Socialna akademija Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/portfolio/1524/ [29. 5. 2022] 89
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu zagotavljanje varnega okolja; 33 upoštevanje načel neformalnega izobraževanja in mladinskega dela ⸀ Pripadnost pri pripadnosti govorimo o občutkih skupnosti, razvijanju prijateljstev med udeleženci ter ustvarjanju povezave med udeleženci in izvajalcem aktivnosti. s pomočjo različnih metod in natančno zasnovanega procesa ustvarimo povezanost skupine in vključimo udeležence na način, da postanejo integralni člen organizacije. v nadaljevanju je navedenih nekaj primerov različnih aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri vsakem od korakov. občutek pripadnosti: redne aktivnosti grajenja skupine (ang. team building) ; Uporabimo lahko skupno risanje odgovora na podano vprašanje v tišini preko 34 ⸀ sodelovalnega gra昀椀čnega orodja udeleženci imajo možnost podajanja predlogov in sodelovanja pri oblikovanju aktivnosti (od vizije organizacije, njene identitete, priprave programov/ projektov, do izbire metod za posamezno aktivnost); skupina si izbere simbole (npr. logotip, maskoto), rituale (npr. prireditev za dobrodošlico, pesem, himno ali ples organizacije) ter besedišče (npr. vzdevke, okrajšave za mesta/člane/funkcije), ki jih predstavljajo; prek spleta lahko za člane skupine organiziramo možgansko nevihto (ang. brainstorming), kjer izberemo simbole ali maskoto skupine, nato pa priredimo natečaj za oblikovanje izbranega logotipa ali maskote. udeleženci skupaj z izvajalcem določijo skupinski dogovor o tem, kako bodo delovali na srečanjih, z zavedanjem, da ga lahko sproti skupaj spreminjajo; na začetku jih npr. damo v manjše skupine, v katerih razmislijo o treh smernicah/pravilih, ki jih želijo spoštovati tekom srečanj, nato vsi skupaj glasujemo in pripravimo plakat, npr. v Canvi ⸀ na vsakem srečanju izvedemo uvodni in zaključni krog; v prijavnem krogu lahko npr. udeležence vprašamo, kako se počutijo, čustvo morajo pokazati in se spremeniti v kipe; v odjavnem krogu pa npr. odgovorijo na vprašanje o tem, s katero mislijo odhajajo). 33 Več si lahko preberemo v poglavju 9. 34 Npr. Jamboard, Padlet, Zoom, idr.; kadar delamo s skupino dlje časa, lahko tudi Miro, Mural, idr. 90
6. poDpora skUpInaM na spletU Ustvarjanje prijateljstev: pripravimo aktivnosti spoznavanja; Uporabimo spletno kolo sreče z vprašanji v manjših skupinah. udeležencem pripravimo skupinske izzive, ki jih morajo opraviti; povežejo se v Whatsapp skupino v manjših skupinah in v svojem lokalnem okolju fotogra昀椀rajo pet gra昀椀tov, ki se navezujejo na izzive, s katerim se sooča družba, in nato iz teh fotogra昀椀j naredijo kolaž. udeležencem omogočimo prostor za druženje tudi izven uradnega časa aktivnosti; v računalniškem okolju Discord odpremo neformalno virtualno sobo. vpeljemo vrstniški (ang. buddy) sistem, kjer udeleženci v parih nudijo dodatno podporo drug drugemu med aktivnostmi; udeležence povabimo, da se v manjših skupinah srečajo tudi izven aktivnosti v živo ali prek spleta. skupaj opravijo določeno nalogo, ki jo potem predstavijo prek spleta. Grajenje povezav med udeleženci in izvajalcem: prisluhnemo udeležencem, odpiramo prostor in spreminjamo program glede na njihove želje in potrebe udeležencev; na koncu jih vprašamo, kaj bi si želeli nasloviti v naslednjih dneh/na naslednjem srečanju. mlade izzovemo, vendar hkrati pazimo, da nad njimi ne vršimo preveč pritiska; spodbudimo jih k argumentaciji svojega mnenja, vendar v primeru prevelikega izziva rajši opustimo vprašanje in v prihodnje načrtujemo dodatno izobraževanje o oblikovanju kvalitetnih argumentov. 91
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu v primeru neuspeha izvajalci udeležencem prikažemo pozitivne vidike in nauke določene izkušnje; Izvedbe skupinskega izziva: udeležencem npr. naročimo, naj gredo ven in intervjuvajo tri osebe v lokalni skupnosti na določeno temo; če uspejo izvesti samo enega, se pogovorimo o tem, kaj bi lahko storili drugače, da bi dosegli cilj, kaj so se naučili, …). izvajalci z vsemi udeleženci ravnamo enakovredno; izvajalci smo občasno na voljo tudi izven časa organiziranih aktivnosti. Ustvarjanje povezanosti skupine: delujemo po načelih povezovalne komunikacije in k tem spodbujamo tudi udeležence; torej komentiramo dejanje in ne osebe, povemo, kako smo se počutili ob tem, ko je nekdo nekaj storil; čim bolj objektivno opišemo dejanje in povemo, kaj bi si želeli, da bi bilo drugače v prihodnosti. pripravljeni smo na intervencijo, če se zgodi kaj nepričakovanega in proaktivno ukrepamo; ko slišimo neprimeren komentar, ki žali določeno etnično skupino, prekinemo proces in to naslovimo. enakovredno vključujemo vse člane skupine in dodatno spodbudimo oz. se pogovorimo s tistimi, ki se odmaknejo ali prenehajo sodelovati; kadar imajo udeleženci stisko in potrebujejo pomoč, vedo, na koga in na kak način ter kdaj se lahko obrnejo, tudi izven organiziranih aktivnosti. kot izvajalci bodimo tudi sami v rednem stiku z nekom, ki nam nudi podporo ob stiskah. 92
6. poDpora skUpInaM na spletU Udeleženci se počutijo, da so pomemben del skupine: obveščeni so o drugih aktivnostih v organizaciji in sodelujejo, kjer želijo; ob koncu srečanja napovemo aktivnosti, ki jih organiziramo. izkažemo pozornost za njihovo sodelovanje; z aplavzi ob pomembnih dosežkih, zahvalnim e-sporočilom, ko je to primerno, z manjšimi darilci, ... z njimi komuniciramo tudi v obdobju med aktivnostmi prek različnih računalniških okolij (ang. platforms); vabljeni so na redne sestanke organizacije. Socialno in čustveno učenje ter pričakovanja udeležencev 35 shannon Davidson govori o pomenu socialnega in čustvenega učenja ter o pomenu ustvarjanja prostora, ki je družaben in čustven z namenom, da udeleženci razvijejo empatijo, odgovornost, čustvovanje in iniciativnost. Če se ne bodo počutili varne, ne bodo zmogli napredovati pri svojem učenju. Ustvarjanje varnega prostora je torej ključno tako pri krajših aktivnostih, še posebej pa pri aktivnostih, kjer želimo ustvariti skupnost udeležencev, ki se vrača. shannon nadalje govori tudi o pomenu načina, na katerega učimo in vzpostavljamo prostore za udeležence, ne samo o tem, kaj jim želimo predati. v spletnem okolju je pomembno, da pri delu z udeleženci upoštevamo njihove želje po zasebnosti in jim pustimo čas, preden so npr. pripravljeni razkazati svoj prostor drugim (če se pridružijo od doma). povabimo jih k delu v manjših skupinah in jih vsaj na začetku ne izpostavljamo preveč v veliki skupini, saj je lahko nelagodje pred kamero za nekatere pogosto precej hujše kot tisto v živo. Izvajalci se moramo zavedati tudi nekaterih splošnih pričakovanj, ki jih imajo udeleženci do aktivnosti, ki jih organiziramo. to nam prav tako lahko olajša pripravo spletnih 36 37 aktivnosti. kate sapin kot štiri najpogostejša pričakovanja navaja : 35 Shannon Davidson (senior researcher at Education Northwest) at Forum for Youth Investment webinar on social belonging for youth success. Povzeto po Pittman K. (14. 9. 20217) Social Belonging for Youth Success: Research and Promising Practices (webinar). Dostopno na: http://www.readyby21.org/events/ webinars/social-belonging-youth-success-research-and-promising-practices [29. 5. 2022] 36 Sapin K. (2013). Essential Skills for Youth Work practise. SAGE Publications. 37 Vedno pa je smiselno raziskati, kakšna pričakovanja imajo naši udeleženci (npr. s pomočjo ankete pred aktivnostjo). 93
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu zabavne izkušnje, prostor, kjer naslavljajo predsodke, prostor, kjer rastejo, ustvarjanje povezav in prijateljstev. Mladi, socialna vključenost in digitalizacija 38 , za spletno mladinsko delo je dobra novica zagotovo raziskava ki pravi, da se mladi še bolj identi昀椀cirajo s skupnostmi, katerih del so na spletu, kot s tistimi v živo. Mladi pravijo, da jim le-te med drugim ponujajo „čustveno podporo, prijateljstvo in nekaj, s čimer se lahko identi昀椀cirajo“. v isti raziskavi so ugotovili tudi, da je trajnost skupin na spletu in v živo zelo odvisna od stopnje identi昀椀ciranja s skupino in do neke mere tudi od podobnosti med člani skupine (podobni interesi, cilji, vrednote).39 6.4 Spletno gostiteljstvo (Art of Hosting)39 podpoglavje je namenjeno predstavitvi pristopa Umetnosti gostiteljstva (ang. Art of hosting), ki je zelo dobra osnova, na kateri lahko gradimo spletne dogodke z namenom zagotavljanja celostne podpore udeležencem in podpore sebi (ang. self-care). ogledali si bomo osnovne predpostavke teorije in prakse Umetnosti spletnega gostiteljstva (ang. Art of online hosting). Umetnost gostovanja je pristop k vodenju, ki se širi od osebnega do sistemskega z uporabo osebne prakse, dialoga, fasilitacije in soustvarjanja inovacij za reševanje kompleksnih izzivov. zgornji je le eden od opisov pristopa Umetnosti gostiteljstva. Gre namreč za konstantno razvijajoči se sklop praks, metod in perspektiv, ki lahko izvajalca podprejo pri snovanju svojih aktivnosti. kako torej gostiti na način, da bo okolje varno, vključujoče in nudi podporo? pomisliti moramo na: elemente, ki jih želimo prenesti v spletno okolje s pomočjo metod, ki jih uporabljajo v sklopu pristopa Umetnosti spletnega gostiteljstva; praktične primere povzemanja pogovorov, ki se zgodijo v spletnih okoljih; primer zasnove 75-minutnega spletnega srečanja. 38 Moxon D., Șerban A.M., Potočnik D., Connolly N., Pasic L., Ștefan V. (2021). Young people, social inclusion and digitalisation. Emerging knowledge for practice and policy. Council od Europe Publishing Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47261623/YKB-27-WEB.pdf/dbab979b-75昀昀-4ee8-b3da- c10dc57650d5 [29. 5. 2022] 39 Art of Hosting. http://artofhosting.org/ [29. 5. 2022] 94
6. poDpora skUpInaM na spletU Elementi, ki jih želimo prenesti v spletno okolje s pomočjo metod, ki so v uporabi v sklopu pristopa Umetnosti gostiteljstva 40 Pozorno poslušanje/iskrena prisotnost/držanje prostora biti prisoten v trenutku je eno glavnih vodil pristopa Umetnosti gostiteljstva. Da bi ustvarili varen prostor, ki nudi podporo, se moramo vključiti v individualni proces globoke prisotnosti in čuječnosti, ni dovolj da udeležence poslušamo, pomembno je, da jih slišimo. to pomeni, da smo zares prisotni, da odmislimo ostale obveznosti ter razmišljanje o tem, kaj sledi in kaj je bilo pred tem. že razmišljanje o vprašanjih, ki jih moramo postaviti, je odveč. bodimo prisotni v tistem trenutku. pri globokemu poslušanju se moramo naučiti opustiti nadzor. zakaj je to pomembno? seveda imamo pripravljen načrt aktivnosti, kako želimo aktivnosti izvesti. vendar pa je vsaka skupina drugačna. bolje je, npr., da pri zaključni debati zares prisluhnemo odgovorom udeležencev in se prek njihovih odgovorov navežemo na naslednje vprašanje, kakor da strogo sledimo vnaprej pripravljenim vprašanjem. Močna vprašanja postavljanje močnih vprašanj je eno od osnov pristopa Umetnosti gostiteljstva. to niso vprašanja, na katera lahko preprosto odgovorimo z da ali ne, niti niso vprašanja, ki pripeljejo samo do odgovorov na zastavljena vprašanja. z močnimi vprašanji postavimo močan kontekst in vodilo, da udeleženci med seboj delijo izkušnje, saj ustvarimo okolje, v katerem si upajo postaviti tudi številna druga vprašanja. Dobro vprašanje pri udeležencih spodbuja radovednost ter željo po raziskovanju, namesto iskanja odgovorov na prvo žogo. 41 : obstajajo številne dimenzije močnega vprašanja ❶ namen (zakaj naj bi vprašanje predstavilo okvir; kakšen je najpreprostejši način postavljanja vprašanj; kam želimo, da nas pripelje); ❷ jezik in oblika (uporaba sedanjosti, postavljanje vprašanj z namenom začrtovanja določene smeri ali preverjanja izrečenega z namenom razumevanja); 40 Ideja je podobna zakonitostim empatičnega poslušanja. 41 Shape shift strategies. (2011). Shaping powerful questions. https://shapeshiftstrategies.com/2011/11/15/shaping-powerful-questions [25.6.2022] 95
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ❸ različni odtenki v vprašanjih (dobro je razmisliti, kam nas bodo vprašanja popeljala; »s čim se ukvarjate v življenju?« v primerjavi z vprašanjem »kako je vaše delo povezano s tematiko današnje aktivnosti?« – prvo vprašanje je veliko bolj odprto, medtem ko je drugo bolj usmerjeno v namen aktivnosti in povezavo udeleženca z njo; pomembna je tudi razsežnost vprašanja, ki naj ne bo preobsežna, saj preobsežno vprašanje pogosto prestraši in onemogoči poglobljeno razmišljanje (npr. „kako bomo rešili svet pred okoljsko katastrofo?“). vprašanje naredimo bolj obvladljivo na način, da ima pomen za udeležence in jih spodbudi k razmišljanju („kako sam prispevaš k trajnostnemu načinu življenja?“); vredno si je vzeti čas za razmis lek o vprašanjih, ki jih bomo postavili udeležencem pri aktivnosti; konec koncev so vprašanja eden od glavnih elementov, s katerim delujemo pri snovanju procesov neformalnega učenja). Pripovedovanje zgodb ljudje si že od pradavnine pripovedujemo zgodbe, prek zgodb in samostojnega zaznavanja si osmislimo svet in se povezujemo. skoraj vse, kar vemo, vemo zaradi zgodb, ki so se prenašale iz generacije v generacijo še pred zapisano besedo, veliko znanja se prek zgodb prenaša še danes. poglejmo na udeležence aktivnosti s perspektive pripovedovanja zgodb. Imamo skupino 15 mladih, ki so v povprečju stari 20 let. skupaj imajo okoli 300 let izkušenj in materiala za raznovrstne zgodbe. želimo jih povabiti k deljenju teh izkušenj v obliki zgodb. Mary alice arthur, pionirka metodologije pripovedovanja zgodb znotraj Umetnosti gostiteljstva in širše, pravi, da je pripovedovanje zgodb in držanje prostora ravno zato umetnost. predvsem je pomembna praksa, saj vse, v kar vlagamo energijo in pozornost, postaja boljše in lepše. vsakemu, ki želi postati 42 : aktivist pripovedovanja zgodb, predlaga naslednje korake ❶ pomembno je, da najprej raziščemo naše zgodbe, preden gostimo prostore pripovedovanja zgodb, v katere so vključeni udeleženci. Jasnost naših zgodb, od kod so prišle, kakšna darila in izzive prinašajo s seboj, nam pomaga pri zagotavljanju varnega prostora, ki nudi podporo, in nevmešavanju v zgodbe drugih. pomaga nam pri tem, da smo prisotni v trenutku in smo v spletnem prostoru zaradi drugih in ne (samo) zaradi sebe. 42 Opisani koraki so povzeti iz priročnika Story activist in so del t. i. Four fold practice metode, ki je ena ključnih metod v »Art of hosting« skupnosti. Referenco najdemo v literaturi na koncu poglavja. 96
6. poDpora skUpInaM na spletU kadar izvajamo usposabljanje o digitalnem mladinskem delu razmišljamo o naši poti, ki nas je pripeljala do tega, da smo danes v tej poziciji – kaj nas je spodbudilo, da smo aktivnosti prenesli na splet, kakšne izkušnje imamo s tem, slabe in dobre, kakšni so bili odzivi udeležencev na naših aktivnostih, ali obstaja kakšna anekdota, ki nam je še posebej pri srcu? ❷ ko smo z drugimi in gostimo prostor za pripovedovanje zgodb, prisluhnemo in zaznamo, kje bi lahko pomagala tudi naša zgodba. vsekakor pa je ključno pri tem pozorno poslušanje, ki smo ga izpostavili že na začetku tega podpoglavja. Ne razmišljajmo zavestno o tem, kam bomo vrinili naš primer, ampak se prepustimo, prisluhnimo in če spontano pride na površje naša izkušnja, ki bo podprla razumevanje, jo delimo. Če ne, potem je ne delimo in prepustimo prostor udeležencem. ❸ naredimo prostor za gostovanje zgodb, ki so pomembne in ki jih moramo slišati, da se spremeni naše dojemanje sveta oz. pomembnih tem, kjer zgodb primanjkuje. ko slišimo zgodbo nekoga drugega, se lažje poistovetimo s to osebo in pogosto se takrat razblinijo stereotipi in predsodki. ❹ bodimo del skupnosti, ki pripoveduje zgodbe. povežimo se z drugimi, ustvarjajmo z njimi in si izmenjujmo izkušnje. 43 Moč kroga tudi pogovori, ki so potekali v krogu, so poznani že tisoče let – od takrat, ko so se ljudje zbrali okoli ognja in si izmenjavali novice o dogajanju v njihovih življenjih. v krogu smo vsi enakovredni. spomnimo se zgodbe o vitezih okrogle mize; kralj artur je z vitezi obe doval za okroglo mizo in jim tako pokazal, da ni nad njimi, ampak je eden izmed njih. v prostorih neformalnega učenja smo idejo kroga že precej dobro usvojili, predstavlja pa enega od ključnih mehanizmov, ki odpravljajo idejo hierarhije med učečimi se udeleženci. 43 Baldwin C., Linnea A. (1992).The Circle Way. Dostopno na: https://www.thecircleway.net/ [29. 5. 2022] 97
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Četudi ne povsem idealno, pa lahko moč kroga prenesemo tudi v spletno okolje. v pomoč so nam lahko nasveti spodaj. Udeležencem pokažemo, kako si vklopijo pogled, kjer vidijo vse udeležence na eni strani (v zoom orodju je to pogled kot v galeriji (ang. Gallery view)). to storimo na začetku in na koncu aktivnosti, pa tudi vmes, ko poteka debata; izogibamo se torej nenehnemu deljenju zaslona. ko udeležence povabimo k deljenju odgovorov (oz. zgodb) v krogu, lahko to naredimo na več načinov: ❶ v pogovorno okno zapišemo imena udeležencev v zaporedju, kot bi sedeli v krogu; ❷ osebo, ki je na vrsti, povabimo, da predlaga naslednjo osebo, ki bo govorila – to ponavljamo, dokler ne pridejo vsi na vrsto; ❸ lahko se odločimo za proces, kjer bo več tišine, kar pomeni, da pustimo udeležencem, da se k besedi javljajo na način pokovke (kdor je pripravljen, je naslednji). pri drugem in tretjem načinu lahko udeležence povabimo, da po deljenju odgovora dvignejo roko oz. na drug način nakažejo (odvisno od spletne aplikacije, ki jo uporabljamo), da so končali ter da so bili že na vrsti. tako bo lažje slediti in ne bomo nikogar izključili. tudi, ko razdelimo udeležence v manjše skupine po virtualnih sobah (ang. breakout rooms), jih povabimo k pozornemu poslušanju, uporabi namišljenega govorečega predmeta, v kolikor se jim zdi, da nekdo porabi večji del časa, ki je na voljo, zase. 44 Prijavni in odjavni krog (ang ⸀ check in and check out circle) v spletni prostor želimo prenesti tudi eno od ključnih metod, da se nam vsi udeleženci pridružijo v spletnem prostoru in povežejo s temo, ki jo naslavljamo. Uvodni krog udeležencem pomaga, da se resnično povežejo z namenom aktivnosti. v kolikor gre za večdnevno aktivnost, naj bosta uvodni in zaključni krog na sporedu vsak dan aktivnosti. vprašanje oz. metodo za uvodni krog si izberemo glede na to, koliko časa imamo na voljo in kako velika je skupina. Če želimo odpreti prostor za deljenje zgodb, moramo temu seveda posvetiti veliko več časa, kot če želimo samo na kratko odpreti prostor, da udeleženci delijo, kako se počutijo. 44 Art of Hosting. (2017). AoH Companion Guide. Hungary 98
6. poDpora skUpInaM na spletU 45 primer povabila za deljenje zgodb : „Deli z nami zgodbo, ki te je pripeljala do tega, da danes sediš tukaj z nami.“ primer krajšega uvodnega povabila: „Povej nam, kako se počutiš s pomočjo predmeta, ki se nahaja v tvoji bližini.“ primer krajšega vprašanja za zaključni krog: „S katero mislijo odhajaš z današnjega srečanja?“ Praktični primeri povzemanja pogovorov, 46 ki se zgodijo v spletnih okoljih na aktivnostih v živo običajno navodila, razmišljanja in povzetke zapisujemo na tablo ali na plakate. ob koncu aktivnosti vse materiale fotogra昀椀ramo in jih pošljemo udeležencem. kako se tega lotimo pri spletnih aktivnostih? seveda je prav tako pomembno, da beležimo proces in žanjemo pogovore (ang. harvesting) oz. jih zapisujemo, da bo skupno znanje na voljo tudi po aktivnosti. žetev pogovorov je še eden od pomembnejših elementov Umetnosti spletnega gostiteljstva. nekaj primerov, kako se lahko tega lotimo v spletnem 47 okolju : v orodje Jamboard zapisujemo deljene ideje na samolepilne listke (to naj počne oseba v trenerskem paru, ki ne vodi pogovora v krogu); udeležence povabimo, da sami zapišejo ključne elemente njihovega pogovora (kadar delajo v skupinah) v orodje Jamboard, nato pa jih tudi predstavijo; obrazce za žetev lahko pripravimo vnaprej, skupino pa povabimo, da odgovori na vprašanja v obrazcu in predstavi ključne rezultate; povabimo lahko gra昀椀čnega zapisovalca, ki spremlja in vizualno beleži potek aktivnosti. 45 Fenton, A. (2016). The Circle Way. Dostopno na: http://www.thecircleway.net/articles/2016/12/27/questions-for-check-ins [25.6.2022] 46 Art of Hosting. (2017). AoH Companion Guide. Hungary 47 Izpostavljeni so elementi, s katerimi ima avtorica tega dela priročnika največ izkušenj, je pa teh elementov veliko več. Več informacij o Art of Hosting skupnosti in njihovem pristopu lahko najdemo na njihovi spletni strani https://artofhosting.org/ 99
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Primer zasnove 75-minutnega spletnega srečanja po načelih Umetnosti gostiteljstva48 Trajanje Vsebina 2 minuti Pozdravimo vse udeležence. Ustvarimo gostoljuben prostor, da se bodo vsi počutili dobrodošlo. 5 minut Predstavimo logistiko srečanja in zakonitosti spletnega programa, ki ga bomo uporabljali. 5 minut Pripravimo in izvedemo vajo za čuječnost, da bodo vsi postali pozorni na dogajanje. 5 minut Predstavimo namen in proces srečanja. 15 minut Postavimo uvodno vprašanje, udeležence povabimo, da se predstavijo, če se med seboj ne poznajo, uporabimo virtualni govoreči predmet (tako govori le ena oseba); za zelo velike skupine uporabimo 49. virtualne sobe (ang. breakout rooms) in razporedimo udeležence v skupine po 3 25 minut Raziščemo močna vprašanja, povezana z namenom srečanja. 5 minut Določimo naslednje korake. 50 5 minut Ustvarimo občutek osebne odgovornosti . Udeleženci naj drug drugemu in skupnosti zaupajo svoje potrebe in ponudbe; če je skupina velika, ustvarimo skupen dokument, v katerega udeleženci napišejo svoje potrebe in ponudbe (kaj potrebujejo v povezavi z naslovljeno temo in kaj lahko sami doprinesejo). 5 minut Zaključni krog. Izrazimo, kaj smo si zapomnili, se naučili ali nam bo koristilo v prihodnje, pohvale ali druga razmišljanja za zaključek skupnega časa; ne pozabimo na razdelitev udeležencev v manjše skupine v primeru, da jih je veliko. 49 50 Vključevanje elementov pristopa Umetnosti gostiteljstva v spletne aktivnosti preverjeno pripomore k poglobitvi procesa, v katerega želimo povabiti udeležence. 48 Povzeto po: AOH Facilitators (2020). Online AoH Manual CoCreation Practices for Meaningful Participatory Virtual Engagement V1.0. Dostopno na: https://drive. google.com/昀椀le/d/176mKeYjO6c1FwjKYLTPX6v8zXznztPwL/view (29. 5. 2022). 49 Več spletnih metod in navodila, kako izdelamo svojo, najdemo v poglavju 9. 50 Več o osebni odgovornosti lahko preberemo v podpoglavju 6.2 - Teorija petih ključnih elementov sodelovalnega učenja (Johnson et al., 2006), prilagojenih za spletno okolje v mladinskem delu. 100
6. poDpora skUpInaM na spletU 6.5 Vključevanje ranljivih skupin s prenosom mladinskih aktivnosti na splet so se začela porajati vprašanja, kako zagotoviti enak doprinos, kako prenesti metodologije na splet, kako spodbuditi mlade, da se udeležijo spletnih aktivnosti in kako jim omogočiti enake pogoje sodelovanja na spletu. v tem podpoglavju se bomo posvetili vključevanju mladih z manj priložnostmi pri spletnem mladinskem delu. vsa podpoglavja 6. poglavja so usmerjena k zagotavljanju podpornega spletnega okolja za udeležence, tu pa se bomo še bolj poglobili v odpravljanje dodatnih omejitev, ki so lahko ovira pri sodelovanju določenih skupin udeležencev – mladih. Kaj stoji za besedo „vključevanje“? vključevanje pomeni spoštovanje in vrednotenje različnih identitet in izkušenj ter 51 omogočanje polne udeležbe vseh. Govorimo o mladih, ki so v primerjavi s svojimi vrstniki na določenem področju prikrajšani, saj se soočajo z eno ali več izključujočimi ovirami. kadar je naše vodilo pri aktivnosti vključevanje vseh, se lotimo odstranjevanja omejitev, ki lahko določenim podskupinam onemogočajo participacijo. Politični okvir strategija vključevanja in raznolikosti je eden temeljnih usmeritvenih dokumentov na področju vključevanja mladih v programih erasmus+ in evropske solidarnostne enote, prenosljiva pa je praktično na katero koli področje aktivnosti znotraj polja mladinskega dela. Ima pa strategija širši okvir, saj se nanaša na številne dokumente in pogodbe eU, ki v ospredje postavljajo načeli vključevanja in enakosti. Izpostavili bi strategijo eU za mlade za obdobje 2019–2027, ki je namenjena opolnomočenju mladih v evropi in krepitvi njihove vloge pri sooblikovanju politik eU. vključevanje je eno od petih ključnih smernic strategije, pomembno pa je: „priznavanje, da mladi niso homogena skupina, zato bi morala Strategija EU za mlade spodbujati dejavnosti in politike, ki so vključujoči za vse mlade, zlasti tiste z manj 52 priložnostmi in/ali tiste, katerih glasovi bi lahko bili spregledani .“ Kdo so mladi z manj priložnostmi? za lažje razumevanje situacij mladih z manj priložnosti si bomo ogledali seznam možnih 53 ovir, s katerimi se lahko soočajo mladi, ki ga je pripravila evropska komisija : 51 Aschwanden R. (2022). Inclusion A to Z. Str 12. Dostopno na: https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-3141/InclusionAtoZ.pdf (11.6.2022) 52 EU youth strategy. Dostopno na: https://europa.eu/youth/strategy_en [11.6.2022] 53 Povzeto po: Vodnik po programu Erasmus+ Mladi v akciji. (2022). Str. 7–8. Dostopno na: https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/node/2699 101
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu invalidnost: vključuje motnje v telesnem ali duševnem razvoju, intelektualno oviranost ali senzorične okvare, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami osebo ovirajo pri celoviti in učinkoviti udeležbi v družbi, tako da v njej ne more sodelovati enako kot drugi; zdravstvene težave: ovire so lahko posledica zdravstvenih težav, vključno s hudimi boleznimi, kroničnimi boleznimi ali drugimi 昀椀zičnimi ali duševnimi stanji, ki preprečujejo sodelovanje pri aktivnostih; ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: posamezniki, ki imajo iz različnih razlogov težave pri učenju in usposabljanju v sistemih izobraževanja in usposabljanja, osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje, osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizkokvali昀椀cirani odrasli se lahko srečujejo z ovirami. Čeprav imajo lahko pri tem vlogo tudi drugi dejavniki, so te težave pri izobraževanju, ki so lahko sicer povezane tudi z osebnimi okoliščinami, večinoma posledica izobraževalnega sistema, ki ustvarja strukturne omejitve in/ali ne upošteva v celoti speci昀椀čnih potreb posameznika. posamezniki se lahko z ovirami za sodelovanje srečujejo tudi kadar struktura učnih načrtov otežuje učno mobilnost ali mobilnost za usposabljanje v tujini v okviru njihovega študija; kulturne razlike: medtem ko lahko ljudje iz vseh okolij kulturne razlike vidijo kot ovire, lahko te vplivajo zlasti na ljudi z manj priložnostmi. take razlike lahko na splošno predstavljajo velike ovire pri učenju, še toliko bolj pri osebah z migrantskim ali begunskim ozadjem (zlasti pri novoprispelih migrantih), osebah, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini, uporabnikih znakovnega jezika, osebah s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju, … Izpostavljenost tujim jezikom in kulturnim razlikam pri sodelovanju v kakršnih koli aktivnostih programa lahko posameznike odvrne in nekako omeji koristi, ki jih prinaša njihovo sodelovanje. take kulturne razlike lahko potencialnim udeležencem celo preprečijo, da bi se prijavili na aktivnosti; družbene ovire: težave pri družbenem prilagajanju, npr. zaradi omejenih družbenih kompetenc, asocialnega ali tveganega vedenja ali dejstva, da je oseba (nekdanji) storilec kaznivega dejanja ali (nekdanji) uživalec drog ali alkohola, tudi družbena marginalizacija lahko predstavljajo oviro. Druge družbene ovire lahko izvirajo iz družinskih okoliščin, npr. če je oseba prva v družini, vključena v terciarno 102
6. poDpora skUpInaM na spletU izobraževanje, ali starš (zlasti samohranilec), skrbnik, hranilec ali sirota ali pa je živela ali trenutno živi v institucionalni oskrbi; ekonomske ovire: neugoden ekonomski položaj, kot so nizek življenjski standard, nizki prihodki, učeče se osebe, ki se morajo same preživljati, odvisnost od sistema socialne pomoči, dolgotrajna brezposelnost, negotov položaj ali revščina, brezdomstvo, zadolženost ali 昀椀nančne težave, idr.; ovire, povezane z diskriminacijo: ovire se lahko pojavijo zaradi diskriminacije v zvezi s spolom, starostjo, etnično pripadnostjo, vero, prepričanji, spolno usmerjenostjo, invalidnostjo ali presečnimi dejavniki (kombinacijo dveh ali več navedenih ovir zaradi diskriminacije); geografske ovire: če osebe živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih, na majhnih otokih, v obrobnih/najbolj oddaljenih regijah, predmestjih, na območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov) ali manj razvitih območjih v tretjih državah, lahko to predstavlja oviro. zgornji dejavniki in ovire onemogočajo enakovredno participacijo mladih tudi v spletnih okoljih. Dejstvo je, da nimajo vsi mladi enakih pogojev za participacijo v spletnih aktivnostih. t. i. digitalni razkorak bo vedno obstajal in raziskave kažejo, da se približno 10 % mladih ne zmore ustrezno pridružiti spletnim aktivnostim. razlogov za to je več, najpogostejši, 54 ki povzamejo ovire, predstavljene zgoraj, pa so : e-infrastruktura: mladi se lahko soočajo z omejenim dostopom do interneta, prostorsko stisko (npr. en namizni računalnik v hiši); dostopnost: mladi z motnjami vida ali sluha, duševnimi stiskami, nizko digitalno pismenostjo, učnimi težavami ali jezikovnimi ovirami; metodologija: kako preprečiti izčrpanost, katere metode uporabiti in kako, da naslovimo čim več učnih stilov, kako motivirati mlade k sodelovanju; druge razlike: ekonomske, kulturne, institucionalne ovire, spolne norme in pričakovanja. 54 Inclusion & Diversity in Digital Youth Work. SALTO-YOUTH Inclusion and Diversity Resource Centre. Dostopno na: https://digitalinclusion.salto-youth.net/digital- diversity/ [25.6.2022] 103
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Kako torej pripraviti vključujočo aktivnost? vprašamo o posebnih potrebah oz. možni dodatni podpori pred aktivnostjo (če ima npr. organizacija možnost, lahko na izposojo ponudi tudi računalnik za delo, ali prostore, kjer lahko mladi sodelujejo v spletni aktivnosti, če doma nimajo zasebnosti). Če se le da, uporabimo orodja, ki so na voljo v slovenščini. kadar to ni mogoče, poskrbimo za ustrezne prevode (npr. v datoteki, ki jo pošljemo pred aktivnostjo, kjer razložimo osnovne funkcije orodja). spletna in hibridna okolja lahko nudijo veliko podpore in spodbujajo vključevanje mladih z različnimi omejitvami. vendar moramo poskrbeti za uporabo pravih tehnologij, ki podprejo mlade s posebnimi potrebami. Če je le mogoče, se z osebami sestanemo pred našo spletno aktivnostjo in jih povprašamo o njihovih omejitvah in potrebah ter skupaj najdemo ustrezne načine za premagovanje izzivov. pred aktivnostjo pripravimo jasna krajša navodila, kako se lahko pridružijo aktivnosti in razložimo osnovne funkcije platforme in aplikacij, ki jih bomo uporabljali. Če imamo možnost in predvsem, če tudi sami kakšno orodje uporabljamo prvič, orodje najprej preizkusimo znotraj ekipe sodelavcev. vedno zagotovimo možnost interakcije, in sicer v obliki pisanja besedila, možnosti izmenjave v manjših skupinah, itd. velikokrat se je in se bo zgodilo, da mladi preprosto ne želijo vklopiti svoje kamere, morda ne želijo pokazati svoje sobe ali pa v sobi niso sami. Delno lahko to rešimo na način, da jim pokažemo, kako zamenjati ozadje s poljubno fotogra昀椀jo. to je lahko del aktivnosti, kjer mlade spodbudimo, da narišejo risbo ali pa na spletu najdejo npr. fotogra昀椀jo iz svojega najljubšega 昀椀lma in jo uporabijo za ozadje. vsekakor pa moramo vedno poskrbeti tudi za vključevanje tistih, ki še vedno ne bodo želeli imeti vključene kamere. poskrbimo, da mladi, ki zaradi npr. mentalnih ali drugih težav ne zmorejo sodelovati z vklopljeno kamero ali mikrofonom še vedno dobijo možnost prispevanja (skozi pogovorno okno) ali komuniciranjem z nami kot digimojstrom. Če imamo prisotne tudi slušno ovirane, poskrbimo, da se s tolmačem vnaprej dogovorimo, kako bodo potekale stvari in jih vedno damo v isto sobo, da lahko 104
6. poDpora skUpInaM na spletU komunikacija nemoteno teče. v kolikor delamo v angleščini, uporabimo tudi orodja, kot so podrobni podnapisi (ang. closed captions), namenjeni osebam, ki ne slišijo, in vključujejo 5657 tako dialog kot tudi opis ostalih pomembnih zvočnih učinkov. 55 Opis skupine Izzivi Spletno vključevanje Invalidnost Naglušnost Tolmač, brez virtualnega ozadja, prilagoditev zvočnih metod, uporabimo več in gluhost56 vizualnih elementov, ki podprejo proces razumevanja (npr. namesto plesa na glasbo načrtujmo abstrakten ples, kjer lahko tisti, ki nimajo težav s sluhom, uporabijo glasbo kot inspiracijo). Lahko pa izkoristimo priložnost, da se v ledolomilcu skupaj naučimo kakšnega elementa znakovnega jezika. 57 Posebna računalniška oprema (brajev zaslon), prilagoditev metod, ki zahtevajo vid Slepota (npr. izvajalci poskrbijo, da vsa navodila povedo ter priskrbijo prostovoljca, ki čez celotno aktivnost skrbi za vključenost slepe osebe). Uporaba tablice (na hibridnem sestanku je oseba z oviranostjo vida vsak korak sestanka posnela in povečevala na potrebno velikost, kar je močno olajšalo celotno vodenje sestanka in razumevanja – bodite pozorni na uporabo tehnologije, saj vas res lahko podpre, da ste bolj inkluzivni moderatorji). Telesni razvoj Metode, ki zahtevajo določeno telesno držo prilagodimo in pri podajanju navodil poudarimo, da vsak naredi samo toliko kot zmore (npr. izognimo se metodam z gibi, ki jih prisotne osebe ne zmorejo, če tega vnaprej ne vemo, se zahvalimo za informacijo in udeležencu zagotovimo, da je dovolj, če sodeluje po svojih zmožnostih). Zdravstvene Izvajalci se že pred aktivnostjo pozanimajo o potrebah teh udeležencev in zagotovijo, težave da izvedba poteka na način, da so te potrebe uresničene (npr. podaljšamo trajanje odmorov, razbijemo sklope, povečamo metode v naravi, kot je metoda Sprehod in pogovor (ang. Walk and talk method)). Učne težave Prilagodimo vsebino, ustvarimo varno okolje in povečajmo čas za grajenje skupi- ne. Ustvarimo skupino, ki bo gradila na svojih močnih področjih in spodbujajmo medsebojno pomoč ter skrbimo za enakovrednost udeležencev v vsakem trenutku. Kulturne Poleg varnega prostora in skupinskega dogovora poskrbimo, da dovolj časa razlike posvetimo spoznavanju in grajenju skupine. Načrtujmo tudi aktivnosti, ki udeležencem omogočijo iskanje skupnih točk in predstavljanje svojih razlik (npr. organizirajmo dan različnih kultur ali pa delavnice kuhanja, kjer lahko pokažejo jedi iz svoje kulture). 55 Izkušnje spletnega vključevanja je prispevala Maja Drobne. 56 Za vključitev mladih, ki so npr. slabovidni ali povsem slepi si preberemo priporočila na spletni strani: https://www.euroblind.org/publications-and-resources/ making-information-accessible-all 57 Za vključitev invalidnih oseb se seznanimo s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov: https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention- on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html 105
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 55 Opis skupine Izzivi Spletno vključevanje Družbene ovire Posebno pozornost namenimo ustvarjanju varnega okolja in zgradimo skupino udeležencev, ki si bodo med seboj pomagali in se podpirali. Hkrati postavite tudi skupinski dogovor, ki ga po potrebi dopolnjujte. Ovire na Posebno pozornost namenimo ustvarjanju varnega okolja, gostiteljstvu in podlagi sklepanju skupinskega dogovora ter metodam za spoznavanje in grajenje skupine. diskriminacije Ekonomske Pomanjkanje Udeležencu pomagajmo pri dostopu do opreme, ki mu bo omogočila sodelovanje ovire opreme za (začasna rešitev je lahko npr. računalnik v lokalni organizaciji, knjižnici; bolj 58 sodelovanje trajnostno pa je sodelovanje z organizacijami, kot je npr. Duh časa ). Izstopanje in Odvisno je od situacije, vendar poskrbimo, da udeležencu ne bo treba izstopati zasebnost (npr. če ne želi vklopiti kamere, mu to dopustimo). Na eni izmed aktivnosti so naši udeleženci komunicirali v angleščini v želji po zasebnosti, saj so bili v majhnem prostoru z drugimi družinskimi člani. Drugačna situacija je bila, ko je bil udeleženec zaradi nestabilnega čustvenega stanja prisoten brez kamere in mikrofona in smo z njim komunicirali prek pogovora, kar mu je predstavljajo varnost. Geografske Slaba Načeloma geografska lega ne predstavlja težav pri sodelovanju prek spleta, ovire internetna občasno pa kljub temu lahko vpliva na slabo internetno povezavo. V takem primeru povezava izbiramo orodja, ki niso zahtevna za prenose (izogibamo se videokonferenčnim okoljem, svetujemo uporabo računalniškega okolja Discord), če nimamo izbire, pa udeležencem svetujemo izklop kamere. 59 pri digitalnem mladinskem delu govorimo o breztelesnih interakcijah (Michele Di paola) . Dejstvo je, da brez prisotnosti teles, prek katerih poteka veliko komunikacije, kot je neverbalna komunikacija, očesni stik ..., se veliko te komunikacije izgubi iz odnosa ⸀ navkljub tej očitni omejitvi pa ima spletni prostor veliko prednosti, zaradi katerih se 60 mladi (z manj priložnostmi) pogosto lažje pridružijo aktivnostim : digitalne aktivnosti zagotavljajo določeno stopnjo anonimnosti in mlade, ki potrebujejo strokovno pomoč, je manj strah sodelovati v spletnih aktivnostih oz. pogovorih s strokovnjaki, ki jih lahko podprejo pri izboljšanju njihovega duševnega zdravja; 58 Društvo duh časa najdete na spletni strani: https://racunalniki.duh-casa.si/ 59 Di Paola, M. (29. 4. 2020). Online youth work tools and tips. HandShaKing. https://www.dipaola.me/en/online-youth-work-tools-and-tips-2/ 60 Șerban, A. M., Stefan, V., Potočnik, D., Moxon, D. (2020). Social Inclusion, Digitalisation and Young People. Council of Europe and European Commission - Youth Partnership. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47261953/053120+Study+on+SID+Web.pdf [25. 6. 2022] 106
6. poDpora skUpInaM na spletU digitalne tehnologije omogočajo dostop do destigmatiziranih prostorov, kjer mladi lažje delijo svoje osebne zgodbe, pridobivajo informacije, se učijo drug od drugega ter se podpirajo pri soočanju z različnimi osebnimi izzivi; družbena omrežja in orodja lahko koristno vplivajo na duševno zdravje mladih, saj izboljšajo njihove socialne veščine ter veščine izražanja; tehnologija na spletu omogoča participacijo mladih s številnimi posebnimi potrebami; npr. mladim, ki so slabovidni, lahko aplikacija prevede besedilo v glasovno sporočilo; s komunikacijskega vidika digitalna orodja za mladinsko delo mladim ponujajo hitrejši dostop do informacij in osnovnih smernic, interaktivni pristop, ki bi lahko bil na voljo ves čas, ne glede na kraj bivanja mladih oseb in njihovo pripravljenost, da razkrijejo svojo identiteto; digitalna orodja ponujajo ogromno priložnosti za sodelovanje marginaliziranih skupin mladih z uporabo različnih digitalnih orodij – npr. za odločanje, spletne peticije, spletno glasovanje, družabna omrežja – kot okolje za (samo)mobilizacijo in usklajevanje mladinskih skupnosti in javnih storitev e-uprave, ki javnosti nudijo večjo preglednost odločitev in olajšajo komunikacijo z mladimi državljani; splet in nove tehnologije so naravno okolje za mlade zaradi njihove stalne uporabe digitalnih orodij; kljub temu mladi niso samo potrošniki, ampak tudi ustvarjalci, saj jim ta nova orodja ponujajo nove možnosti izražanja in ustvarjanja. osnovna vodila pri vključujočih spletnih procesih naj bodo: razumevanje ciljne skupine (kdo je v prostoru in kako nasloviti potrebe te osebe); prilagajanje metod glede na sposobnosti ciljne skupine; uporaba tehnologije, ki podpira proces (vizualni elementi in dodatna olajševalna orodja – tablica, zasloni, ...); vključevanje aktivnosti, ki jih vsi udeleženci zmorejo; odpiranje prostora za vprašanja; kontaktiranje udeležencev vnaprej in preverjanje, kako jih lahko res vključimo v celoten proces. 107
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 6.6 Literatura • aoH Facilitators. (2020). online aoH Manual CoCreation practices for Meaningful participatory virtual engagement v1.0. Dostopno na: https://drive.google.com/昀椀le/d/176mkeYjo6c1FwjkYltpX6v8zXznztp wl/view [29. 5. 2022] arthur, M. a. story activist. Dostopno na: www.getsoaring.com [29. 5. 2022] • art of Hosting. (2017). AoH Companion Guide. Hungary • art of hosting. Art of hosting. Dostopno na: https://arto昀栀osting.org/ [25.6.2022] • aschwanden r. (2022). Inclusion A to Z. (str 12). Dostopno na: https://www.salto-youth.net/ • downloads/4-17-3141/Inclusionatoz.pdf [11.6.2022] baldwin C., linnea a. (1992).the Circle Way. Dostopno na: https://www.thecircleway.net/. [29. 5. 2022] • Coalition for safer spaces. (2010). What are, and why support, ‘safer’ spaces. Dostopno na: https:// • saferspacesnyc.wordpress.com/ [12.6.2022]. Coghlan, D., Jacobs, C. (2005). kurt lewin on reeducation: Foundations for action research. the Journal • of applied behavioral science, 41 (4), (str. 444-457). Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/0021886305277275 [12.6.2022] Di paola, M. (2017). Digital Youth Work: Dig-it up! Dostopno na: https://issuu.com/micheledipaola/docs/ • ang_dig_itup_2017 [25.6.2022] Di paola, M.(2021). Digital Inclusion. Dostopno na: https://digitalinclusion.salto-youth.net/digital- • diversity/ [25.6.2022] Di paola, M. (29. 4. 2020). online youth work tools and tips. Handshaking. https://www.dipaola.me/en/ • online-youth-work-tools-and-tips-2/ european Commission. (2021). Erasmus+ and European Solidarity Corps Inclusion and Diversity Strategy. • Dostopno na: https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-4177/InclusionandDiversitystrategy.pdf [25.6.2022] european Commission. (2022). erasmus+ programme Guide. Dostopno na: https://erasmus-plus. • ec.europa.eu/sl/node/2699 [25.6.2022] • Fenton, a. (2016). the Circle Way. Dostopno na: http://www.thecircleway.net/articles/2016/12/27/ questions-for-check-ins [25.6.2022] • Jeriček, H. kordeš, U. (2003). smernice za delovanje v skupnosti in s skupnostjo. socialna pedagogika, letnik 7 (številka 2), str. 205–226 Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/Urn:nbn:sI:doc- FMXb3UDC/5727dc70-f1a5-4452-86da-c55a3ca昀戀3eb/pDF [29. 5. 2022] Johnson, D. W., Johnson, r., smith, k. (2006). Active learning: Cooperation in the university classroom (3rd • ed.). edina, Mn: Interaction krzaklewska e., ples M., Galun M., Cepin M., trevisan G., Ceccone G., zambon G., bosch n. (2018). Cikel • rasti mladinskega dela. ljubljana, socialna akademija Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/ portfolio/1524/ [29. 5. 2022] lave, J.; Wenger, e. (1991). situated learning: legitimate peripheral participation. Cambridge: Cambridge • University Mind tools Content team. (2022). Forming, Storming, Norming, and Performing. Dostopno na: https:// • www.mindtools.com/pages/article/newlDr_86.htm [25.6.2022] Muršec, s., pirih, t., berlič, n. (2020). outside In : transfromacija sovraštva v mladinskem delu : priročnik • za vse, ki delajo z mladimi. Društvo parada ponosa pittman k. (14. 9. 20217) social belonging for Youth success: research and promising practices (webinar). • Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=ncCvUxn2rek [29. 5. 2022] pallof r. M., pratt k. (2007). online learning Communities in perspective. v luppicini r. (ur.), online • learning Communities (str. 3-13). Ipa-Information age publishing, Inc. 108
• sapin k. (2013). essential skills for Youth Work practise. saGe publications. • Șerban, a. M., stefan, v., potočnik, D., Moxon, D. (2020). social Inclusion, Digitalisation and Young people. Council of europe and european Commission - Youth partnership. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/ documents/42128013/47261953/053120+study+on+sID+Web.pdf [25. 6. 2022] sense of Community: a De昀椀nition and theory, David W. McMillan and David M. Chavis, Journal of • Community psychology, volume 14, 1986 • shape shift strategies. (2011). Shaping powerful questions. Dostopno na: https://shapeshiftstrategies. com/2011/11/15/shaping-powerful-questions [25.6.2022] the european Union Youth strategy 2019-2027. (2018). The European Union Youth Strategy 2019-2027. • Dostopno na: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/st-14944-2018-InIt/en/pdf [25.6.2022] the Centre of Youth Impact. Dostopno na: https://www.youthimpact.uk/ypqi-uk • tönnies F. (1999). skupnost in družba: temeljni pojmi čiste sociologije.Javnost. ljubljana, Fakulteta za • Družbene vede tuckman, b.W. (1965). Developmental sequence in small groups. psychological bulletin, 63(6), 384-399. • United nations. (2022). Convention on the rights of persons with Disabilities. Dostopno na: https:// • www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html [25.6.2022] • West Chester University. (2020). Tuckman stages of group development. Dostopno na: https://www.wcupa. edu/coral/tuckmanstagesGroupDelvelopment.aspx [25.6.2022] • Youth link scotland. safeguarding checklist for online youth work. [29. 5. 2022] 109
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 110
Mojca Galun Kako poskrbimo za 7 večjo kakovost naših spletnih izvedb? pri spletnih aktivnostih pomembno vlogo igrata tehnologija in sposobnost dela z ljudmi. kljub temu, da je tehnologija pomembna, brez nje spletnih aktivnosti seveda ni, pa se vseeno premalo zavedamo, kako zelo pomembno je tudi znanje dela z ljudmi. kaj izberemo, če imamo na voljo: sodelovanje pri spletni aktivnosti računalniškega genija, ki dela prve korake pri delu z ljudmi, ali sodelovanje pri spletni aktivnosti izkušenega mladinskega delavca, ki se malo spozna na tehnologijo? kadar pride do spletnih aktivnosti v skupini, bo bolje, če izberemo slednjega. računalniški genij je sicer strokovnjak za tehnologijo in orodja, vendar bo po vsej verjetnosti zanemaril procese ustvarjanja varnega prostora, gostiteljstva, grajenja skupine in ostale, ki skupino povežejo in poskrbijo, da se v njej vsi počutimo dobro in smo med seboj pripravljeni deliti svoje izkušnje. pomislimo na kakšno večurno predavanje, na koncu katerega smo oz. so udeležence nagovarjali, naj postavijo vprašanja, odzvalo pa se je samo nekaj najpogumnejših. Fenomen velike skupine, v kateri ne upamo zastaviti vprašanj in raje počakamo na zaključek ter nato v odmoru vsa ta vprašanja zastavimo svojemu kolegu, je pri aktivnostih na spletu še posebej izrazit. težava, ki jo v tem primeru imamo, pa je, da se ponavadi aktivnosti zaključijo in potem sploh ni možnosti niti za to, da bi pereča vprašanja zastavili svojim kolegom. Mladinski delavci imamo za to rešitev, pravzaprav celo dve. prva možnost je, da spremenimo metode in določene dele izvedemo bolj interaktivno (npr. udeležence razdelimo v manjše skupine, kjer bo pogovor lažje tekel). naši udeleženci bodo aktivnejši, če pripravimo bolj sproščeno in odprto okolje. kadar tega ne moremo izvesti, naj si bo zaradi 111
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu časovne stiske ali drugih omejitev, pa lahko spremenimo metodo postavljanja vprašanj (npr. udeleženci lahko vprašanja postavljajo v pogovornem oknu in jih nato izvajalec ali digimojster na glas prebereta). s tem se udeležencem ni potrebno javno izpostaviti, kar je namreč večji izziv, kadar so udeleženci v veliki skupini in se med seboj ne poznajo. Metode mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, ki nam pri spletnih izvedbah pridejo še kako prav, boste spoznali v poglavju 9; v tem poglavju pa si bomo pogledali vse ostale elemente, ki jih lahko vključimo v fazi priprave in izvedbe (npr. metode grajenja skupine, gostiteljstva, ustvarjanja varnega prostora) ter posledično dvignemo kvaliteto naših spletnih aktivnosti. začeli bomo z načrtovanjem: od makro prek mikro do – novega in podrobnejšega – nano načrtovanja. nato si bomo pogledali izbiro orodij in kaj vse lahko naredimo, da se bodo udeleženci dobro počutili, ter kako pomagati gostom do boljše priprave. pogledali bomo, kaj je pomembno pri pripravi gradiv, ter analizirali osnovne gradnike dobre spletne izvedbe. poglavje nudi celosten pregled aktivnosti v fazi priprave in izvedbe ter povezave do ostalih poglavij, kjer najdemo podrobnejšo razlago. 7.1 Priprava na spletno aktivnost priprava predstavlja vsaj polovico izvedbe. to velja že pri aktivnostih v živo, pri aktivnostih prek spleta pa se priprava izkaže za nepogrešljivo. eden izmed razlogov je zagotovo v tem, da z delom v spletnih okoljih še nismo povsem domači. Izvedbe v spletnih okoljih so praviloma manj odporne na napake. Če pri aktivnostih v živo navodil ne razložimo dovolj natančno, brez težav ponovno pridobimo pozornost ciljne publike in jih dopolnimo ali v celoti spremenimo. pri spletnih aktivnostih pa je to težje. spremembe sicer lahko sporočimo preko prenosa sporočil (ang. broadcast), vendar udeleženci niso vedno pozorni na tak način komunikacije, zato so tako poslana sporočila marsikdaj spregledana. ob večjih spremembah je tako varneje zapreti virtualne sobe (ang. breakout rooms) in navodilo ponovno pojasniti ali pa vse sobe obiskati in vsaki skupini posamično razložiti spremembe. oboje je tako za voditelje kot za udeležence prek spleta zahtevno opravilo. 2. 1. 3. 112
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? z dobro pripravo se ne le izognemo morebitnim napakam, pač pa tudi poskrbimo, da je izvedba osmišljena. zato je pomembno, da določimo namen tako celotne aktivnosti kot tudi vseh posameznih sklopov. Da lahko to storimo, moramo dobro poznati ciljno skupino, s katero bomo delali, ter njene potrebe. to znanje nam bo pomagalo pri zastavljanju namena in ciljev aktivnosti ter na koncu vplivalo tudi na izbiro metode. v kolikor imamo skupino, ki je med seboj dobro povezana in v kateri udeleženci radi spregovorijo, lahko brez težav izvedemo možgansko nevihto (ang. brainstorming) s celotno skupino. Udeležence, ki se manj poznajo med seboj, pa za doseganje boljših rezultatov razdelimo v manjše skupine, ki individualno izvedejo možgansko nevihto in nato druga drugi o tem poročajo. 7.2 Načrtovanje spletnih aktivnosti Namen in cilji Jasno zastavljen namen, ki ga jasno komuniciramo udeležencem, nam omogoči, da se vsi skupaj trudimo “hoditi v isto smer”. zakaj je namen tako zelo pomemben (odgovor ? na vprašanje “zakaj?”), odlično ZAKAJ 1 povzame simon sinek v svojem govoru. v njem izvemo, da najbolj uspešna podjetja upoštevajo pravilo zlatega KAKO? kroga pri svojem mišljenju, delovanju in jasnem komuniciranju. vsako Kaj? podjetje (v nadaljevanju organizacija), ki ga poznamo, ponavadi jasno opredeli, kaJ delajo (npr. produkte oz. storitve, ki jih ponujajo). nekatere organizacije nam znajo predstaviti tudi, kako to počnejo (npr. kaj jih dela posebne v primerjavi s konkurenco). redko katere pa nam znajo odgovoriti na vprašanje zakaJ. odgovor ne sme biti “ustvarjanje dobička”, ta je namreč samo rezultat. odgovor na vprašanje zakaJ de昀椀niramo z namenom, vzrokom oz. prepričanjem. prav to je namreč razlog, da naša organizacija obstaja. In tako, kot je de昀椀niranje namena pomembno pri uspešnem delovanju organizacije, je pomembno tudi pri uspešni izvedbi spletnih aktivnosti. 1 Sinek, S. (2009). How great leaders inspire action. Dostopno na: https://www.ted.com/talks/simon_sinek_how_great_leaders_inspire_action [28. 5. 2022]. 113
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ko postavimo trden namen, sledi postavitev ciljev. Willard e. barber nam pove, da cilji pomagajo pri opredelitvi namenov, prepoznavanju kon昀氀iktnih dejavnosti, usmerjanju 2 elementov procesa odločanja in zagotavljanju odgovornosti osebja v organizaciji . brez jasno opredeljenega namena in podpornih ciljev se pogosto zgodi zamik ciljev. zamik ciljev pa lahko pomeni, da se prvotne in pogosto idealistične cilje zamenja z nižjimi cilji, 3 kot je že leta 1949 zapisal robert Michels . tak zamik lahko bistveno zniža kakovost naših aktivnosti ali pa povzroči, da ne sledimo več osnovnemu namenu, kar močno zniža našo produktivnost in uspešnost. Makro načrt Ciljem sledi priprava ostalega dela makro načrta, torej nekakšnega grobega urnika aktivnosti, v katerem določimo časovnico in vsebinske sklope ter zapišemo namene in cilje. Primer makro načrta usposabljanja Postani digimojster – modul 1: Spoznavanje, ledolomilci in grajenje skupine Sklop Ime sklopa Namen in cilji 16.00 N: Ustvarjanje dobre podlage za nadaljnje delo. - Uvod in prijavni krog C1: Vsi udeleženci se med seboj predstavijo in povedo nekaj o sebi. 4 16.15 C2: Skupaj postavimo osnovna pravila delovanja (gostiteljstvo, netikete …) C3: U deleženci spoznajo projekt, usposabljanje in potek današnjega modula. 16.15 N: Spoznavanje udeležencev in grajenje zaupanja med njimi. - Sklop 1 Spoznavanje C1: Udeleženci drug z drugim spregovorijo in s tem prebijejo led. 17.45 C2: Vsak udeleženec spozna vsaj enega soudeleženca. 17.45 - Odmor Udeleženci imajo čas, da poskrbijo za svoje potrebe 18.00 (npr. pijača, hrana, toaleta, gibanje). Kako N: Udeleženci spoznajo razliko med uvodnimi sklopi usposabljanj na spletu in 18.00 začenjamo tistimi, ki so jih navajeni v živo. - Sklop 2 usposabljanja C1: Udeleženci poznajo osnovne elemente grajenja skupine na spletu in vedo, 19.30 prek spleta na kakšen način jih lahko uporabijo pri spletnih aktivnostih. in formiramo C2: Udeleženci poznajo vsaj 3 različne metode, ki spodbujajo spoznavanje in skupine? grajenje skupine pri spletnih aktivnostih. 2 Barber, W. E. in Taylor, J. N. (1990). The Importance of Goals, Objectives, and Values in the Fisheries Management Process and Organization Dostopno na: https:// afspubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1577/1548-8675%281990%29010%3C0365%3ATIOGOA%3E2.3.CO%3B2 [29.5.2022]. 3 Michels, R. (1949). Political parties. The Free Press. 4 Pravila obnašanja na spletu (ang. netiquette) 114
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Sklop Ime sklopa Namen in cilji 19.30 N: Udeleženci utrdijo svoje znanje. - Re昀氀eksija C1: Udeleženci imajo na voljo čas, da razmislijo, kaj vse so se danes naučili. 19.50 C2: Z deljenjem v majhne skupine poglobijo svoje znanje ter se bolj povežejo. 19.50 N: Pregled celotne slike. - Zaključek C1: Udeleženci spoznajo, kaj sledi v naslednjem modulu. 20.00 in zaključni krog C2: Udeleženci imajo čas, da se poslovijo drug od drugega. Legenda: N – namen; C – cilj Mikro načrt sledi priprava mikro načrta, torej priprava podrobnega načrta vsakega posameznega sklopa. za vsak vsebinski sklop določimo namen in cilje, ki jih nato uporabimo pri pripravi mikro načrta, ki vsebuje trajanje, podroben opis vsebine, materiale ter orodja, ki jih 5 potrebujemo ⸀ Primer mikro načrta usposabljanja Postani digimojster – modul 1, sklop 1: Spoznavanje Sklop 1: Spoznavanje Namen: Spoznavanje udeležencev in grajenje zaupanja med njimi. Cilji: 1. Udeleženci drug z drugim spregovorijo in s tem prebijejo led, 2. vsak spozna vsaj enega soudeleženca. Čas Metode Opis Orodja in materiali 35 Hitri zmenki (ang. Udeležence smo naključno razdelili po sobah po 3 in jim vsakič Zoom minut speed dating) postavili vprašanje, o katerem naj bi se pogovarjali 3 minute. (virtualne sobe po 3) 10 Udeleženci so morali zaporedno šteti do 15, brez ponavljajočih minut Štetje številk in brez dogovarjanja. Pri drugi izvedbi smo to izvedli Zoom (glavna soba) prek tipkanja, ker smo imeli gluho udeleženko. 15 Odprli smo 10 virtualnih sob in vsakemu izmed udeležencev Zoom (10 virtualnih minut Človeški bingo razdelili 20 trditev. Za vsako trditev so morali poiskati osebo, sob), trditve za za katero je držala (npr. “Rad imam pse.”). Človeški bingo Pogovor o izkušnjah s spletnim mladinskim delom. Pri drugi Zoom (glavna soba), 20 Kolo z vprašanji izvedbi smo udeležence razdelili v virtualne sobe, vprašanja orodje Wordwall – minut (ang. wheel) so obravnavali individualno. pripravljeno kolo z vprašanji 5 Več informacij o pripravi makro ali mikro načrta lahko najdemo v Priročniku za trenerje v mladinskem delu, MSS. 115
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Nano načrt – scenarij kadar delavnico izvajamo v živo, se načrtovanje običajno zaključi z o načrt mikro načrtom. pri izvedbi preko nan spleta pa se tukaj najpomembnejši del šele začne. Glavni pripomoček izvajalcev spletnih aktivnosti je nano načrt. lahko bi mu rekli tudi scenarij, torej še bolj podroben načrt od mikro načrta. »zdaj pa že pretiravamo,« boste rekli. ko imamo več izkušenj, brez težav mikro in nano načrt združimo. za lažje razumevanje, kako ga pripravimo in kaj je potrebno mikro načrtu dodati, kadar delamo prek spleta, pa smo predstavili načrtovanje po korakih – makro, mikro in sedaj še nano. podrobnejše načrtovanje je potrebno zato, ker spletne izvedbe prinašajo veliko več – od tehnologije, ki se včasih muhasto vede spremenljivk, na katere ne moremo vplivati (npr. izpad internetne povezave, povezave (ang. linki) do spletnih strani ne delujejo, orodje 6 ne deluje ), do šumov v komunikaciji med izvajalci in naročnikom ali udeleženci. Pri spletnih izvedbah so naše napake bolj vidne (npr. pri podajanju navodil) in udeleženci v določenih segmentih pričakujejo več (npr. simpatičnost vizualnih elementov: v živo nikogar ne moti, če nekaj nakracamo na tablo, prek spleta pa bodo slabo gra昀椀ko takoj vsi opazili) ⸀ zato je pomembno, da vse najmanjše, a včasih ključne poteze izvajalcev, načrtujemo. pri naših dosedanjih spletnih izkušnjah smo zaznali, da nam je priprava nano načrta močno dvignila kakovost spletne izvedbe. kadar izvajamo v paru ali večji skupini, potrebujemo nano načrt tudi za namene uskladitve med izvajalci. 6 Na katere težave vse lahko naletimo in kako se jih lotimo, lahko preberemo v poglavju 8. 116
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? kaj točno zapisati v nano načrt – scenarij in kako podroben naj bo, je odvisno od navade izvajalcev. nekateri si zapisujejo vse podrobnosti, ki vključujejo tudi govor, ki ga želijo povedati, in točno ubeseditev navodil, medtem ko si drugi raje zapišejo samo glavne poudarke po alinejah. vsi pa se strinjamo, da mora dober scenarij vsebovati: časovnico in/ali trajanje – kdaj se kateri del začne in kako dolgo traja, opredelitev metode in delov metode – za boljši celostni časovni pregled, zadolžitve glavnega izvajalca – opis, kaj moramo povedati, narediti in na kaj paziti, zadolžitve digimojstra, podpornega izvajalca – opis, kaj mora narediti in na kaj paziti, orodje – povezava do orodja, ki ga bomo uporabljali, z morebitnimi dodatnimi navodili, sporočila za udeležence – zapisana vsebina sporočil, ki jih bomo pošiljali udeležencem. bolj bo načrt podroben, večja je verjetnost, da bo aktivnost potekala brez zapletov in bomo lažje zamenjali izvajalca, če bi bilo to potrebno. 1. 2. 3. 117
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu primer scenarija – nano načrta usposabljanja postani digimojster – modul 1, sklop 1: spoznavanje, metoda hitri zmenki Ure Metoda Deli Izvajalec Digimojster Sporočila za metode udeležence 10:25:00 Navodila Postopek: (Zoom) Naredimo V skupinah boste 1. Zastavimo vprašanje in ga naključne virtualne sobe po 3 udeleženci 10:30:00 zapišemo v pogovorno okno. z do 3 udeleženci. Zoom skupaj. Za pogovor nastavitve: dodelitev sob boste imeli 3 2. Udeležence razdelimo v je naključna, udeleženci minute. skupine po 3 in jih pošljemo ne smejo imeti možnosti Poskrbite, da bo v virtualne sobe, kjer imajo izbire sobe ali možnosti, vsak izmed vas na voljo 3 minute, da si med da sobo zapustijo, takoj imel na voljo enako seboj izmenjajo odgovore ob odprtju se morajo količino časa. na zastavljeno vprašanje. znajti v novi virtualni 15 sekund 10:35:00 15 sekund pred koncem sobi; trajanje: 3 minute pred koncem pošljemo opozorilo za z opozorilom 15 sekund vas bomo prek zaključevanje. pred koncem. prenosa obvestil (ang. broadcast) 3. Udeleženci morajo Ko izvajalec konča z opozorili, ob koncu poskrbeti, da bo vsak izmed navodilom, ga pošljemo pa poslali nazaj v Hitri njih imel na voljo enako udeležencem v glavno sobo. zmenki količino časa. pogovorno okno. op.a. Ena izmed 10:40:00 Izvedba priljubljenih in Primeri vprašanj: Postopek, ki se ponavlja: zelo učinkovitih 10:45:00 Psi ali mačke? 1. Pripravimo sobe. iger, ki jih radi Katero knjigo trenutno 2. Preberemo vprašanje. uporabljamo, so 10:50:00 bereš? 3. Pošljemo udeležence hitri zmenki. Ti nam Kaj te osrečuje? v virtualne sobe. omogočajo, da se v Koga bi povabil na 4. Takoj, ko pridejo manjši skupini treh večerjo (lahko je živ, nazaj, poustvarimo udeležencev bolje pokojen, imaginaren, ...)? (ang. recreate) nove spoznate. Raziskovanje ali sobe. lenarjenje na plaži? 10:55:00 Katere tri predmete bi Vse skupaj ponavljamo, vzel s seboj na samotni dokler nam ne zmanjka otok? vprašanj oz. časa. Kašen je tvoj najljubši sladoled?7 Priprava Mentimetra za naslednjo aktivnost. 7 Na tem mestu so bila zapisana še druga vprašanja, vendar smo jih zaradi prostorske omejitve izpustili. 118
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Napotki za kakovostno izvedbo, na katere moramo biti pozorni pri pripravi kadar aktivnosti izvaja več izvajalcev, je zelo pomembno, da se čim bolj podrobno določi tudi, za kaj je kdo odgovoren, saj se tako vsi lažje pripravijo in po potrebi osvežijo potrebna znanja za svojo vlogo (npr. digimojstri preverijo zadnje posodobitve orodij, izvajalec dodatno preveri navodila za udeležence). pomemben vidik, ki ga prinaša nano načrt, je tudi delitev vlog oz. odgovornosti. v vsakem koraku je pomembno vedeti, kdo ima katero zadolžitev in je za njo tudi odgovoren. pomembno je vedeti tudi, katere vse so zadolžitve, za katere moramo poskrbeti pri spletnih izvedbah, da česa ne pozabimo razdeliti med vse 8 izvajalce oz. da vemo, na kaj vse moramo paziti, če smo sami . v fazi priprave moramo poskrbeti za: dogovor z naročnikom, pripravo načrta aktivnosti (makro, mikro, nano), komunikacijo z naročnikom, udeleženci in gosti ter med izvajalci, pripravo udeležencev in gostov, izbor, testiranje in pripravo orodij, pripravo gradiv in gra昀椀čnih elementov, 9 tehnični del priprav ⸀ v fazi izvedbe pa skrbimo za: vsebinsko izvedbo (npr. povezovanje in vodenje posameznih delov, podajanje navodil), spremljanje udeležencev (npr. njihovega razumevanja, počutja, podpore pri učenju), uporabo digitalnih orodij (npr. predstavitve, delovanje in reševanje zapletov), tehnično in vsebinsko podporo (npr. sledenje vprašanjem v pogovornem oknu, sos telefon, deljenje ekrana, predvajanje glasbe, videov, prezentacij), upravljanje s časom (npr. časovni potek aktivnosti in sprotno prilagajanje potrebam celotne skupine). 8 Več o delitvi vlog najdemo v podpoglavju 4.5 9 Več o tehniki in kako preprečimo večino napak, si lahko preberemo v poglavju 8. 119
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ne pozabi na sprejem udeležencev in podporo ob njihovem prihodu – vpeljemo jih v trenutno dogajanje s hitro predstavitvijo o tem, kaj se je zgodilo do sedaj, in na kratko opišemo aktivnost, ki se trenutno dogaja, ter svetujemo, kako se najlažje vključijo. ker je zadolžitev veliko, vedno svetujemo, da aktivnosti prek spleta izvajamo vsaj v paru, ki ga sestavljata izvajalec in digimojster. V kolikor nimamo možnosti, da bi nas pri izvedbi kdo podprl, nam lahko pri vlogi digimojstra pomagajo tudi naši udeleženci. kompetence digimojstra bodo vedno bolj iskane in lahko se dogovorimo, da nam vsako srečanje pomaga pripraviti nekdo drug. Na ta način bodo udeleženci imeli možnost pridobiti nove kompetence, hkrati pa bodo bolj cenili naš trud pri pripravi digitalnih srečanj. kaj je dobro imeti v mislih, ko pripravljamo nano načrt: razbijanje vsebine na manjše dele – prek spleta je težje slediti daljšim sklopom, zato svojo vsebino dobro strukturirajmo in razbijmo na manjše dele; 10 uporaba raznolikih metode, ki podpirajo aktivno participacijo udeležencev – udeleženci veliko lažje sledijo, kadar aktivno sodelujejo (npr. kvizi, delo v manjših 11 skupinah, metoda sprehod in pogovor (ang. Walk and talk)); vključevanje različnih elementov, ki so nam na voljo prek spleta – razmišljajmo izven okvirjev in uporabimo sveče, kostume, dodatno kamero, s katero snemamo tablo, ali material za ustvarjanje; smotrna umestitev odmorov – zelo pomembno je, da si urnika ne natlačimo preveč, saj ljudje potrebujemo odmore. ti nam omogočijo tudi skrb za naše osnovne potrebe in zdravje (npr. hrana in pijača, toaleta, razgibavanje, gledanje stran od zaslona), kar nam pomaga pri pomnjenju in pripomore k boljšemu učnemu izidu; dovolj časa za izvedbo – izvajanje prek spleta običajno od nas zahteva več časa, zato je pomembno, da že načrtujemo dodaten čas za tehniko (npr. čas za predstavitev orodja, za zbiranje, za premik skupine v novo orodje, za pričetek dela v virtualnih sobah). velikokrat se izvajalci znajdejo v stiski s časom in nato krajšajo 10 Različne spletne metode in o tem, kako pripravimo novo, si preberemo v poglavju 9. 11 Udeležence razdelimo v skupine/pare, ki se nato med seboj pokličejo po telefonu ali prek prenosa podatkov sodelujejo v virtualnih sobah in tako odidejo na ločen sprehod, na katerem imajo nalogo, da se pogovarjajo o določeni tematiki. 120
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? čas, ki je bil načrtovan za pogovor/razmislek,idr. to lahko pri udeležencih vzbudi občutek, da se mudi, in za nekatere je to dovolj, da niso več v idealnih okoliščinah za učenje. za koristno se je izkazalo, da si izvajalci na koncu sklopa ali delavnice nekaj časa pustimo neopredeljenega (npr. pri 4-urni delavnici na koncu pustimo 30 minut). Če nam nekaj časa ostane, lahko vedno v zaključnem krogu postavimo kakšno kompleksnejše vprašanje, pustimo udeležencem čas za dodatna vprašanja in druženje ali pa preprosto aktivnost zaključimo prej; točnost – na začetku pustimo 5-10 min za zbiranje (odvisno od števila udeležencev), kar jasno povemo že prisotnim udeležencem. nato začnemo točno ob uri, ki smo jo napovedali (tako se bodo udeleženci v prihodnje potrudili, da ne bodo zamudili). Še bolj pomembno pa je, da aktivnosti točno zaključimo (v kolikor je to izziv, raje za 15 minut podaljšajmo aktivnost). v času zbiranja priporočamo, da prisotne udeležence povabimo, da poskrbijo zase – se raztegnejo, si prinesejo pijačo, poskrbijo, da imajo pri roki vse potrebne materiale. Udeležencem se je zdelo simpatično, kadar smo jih pozdravili, ko so se pridružili in z njimi neformalno pokramljali, digimojster pa je v pogovornem oknu poskrbel, da so dobili vse začetne informacije o uri začetka, idr. primer sporočila digimojstra: »pozdravljeni, tobija, Maks in tinkara! z aktivnostjo bomo začeli ob 12.10. Do takrat pa vas vabimo, da poskrbite zase (razgibajte se, pripravite si čaj, idr.), vabljeni pa tudi k neformalnemu pogovoru, ki trenutno poteka.«; poskrbimo tudi za zabavo! – aktivno vnašajmo zabavo v različne dele aktivnosti, saj prek spleta vsi prehitro mislimo samo na produktivnost, kar pa jo v resnici zniža. zato je pomembno, da kot izvajalci spodbujamo razigranost, sproščenost, humor in zabavo. 5-minutna plesna zabava lahko podvoji produktivnost, saj dvigne razpoloženje in energijo v celotni skupini. 121
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 7.3 Kako podpreti aktivnosti s pravimi orodji? Pravilna izbira orodij novi izvajalci namesto na raznolike metode najprej pomislijo na vsa orodja, ki jih ne poznajo. Imajo občutek, da bo večje število orodij takoj povečalo kakovost njihovega dela. In vendar ni vedno tako. Izbira pravega orodja in količina uporabljenih orodij igrata veliko vlogo pri kvaliteti izvedbe in počutju udeležencev. v naše druženje lahko vnesejo zabavo in celotno izvedbo popestrijo, lahko pa povzročijo frustracije, ki izzovejo spekter negativnih čustev. začetniki bodo tako večji napredek občutili ob uporabi interaktivnih metod kot ob vključevanju orodja, ki ga ne poznajo. seveda pa se lahko uporabe vsakega orodja priučimo in uporaba pravega orodja ob pravem času prav tako dvigne kvaliteto našega dela. zato je dobro imeti v mislih naslednje: Uporaba novega orodja je za nekatere udeležence zelo stresen dogodek in vedno je pametno razmisliti ali nam novo orodje dejansko predstavlja dodano vrednost. Ne pretiravajmo z orodji! Manj je več. kadar uporabimo zahtevno orodje, pomislimo na razmerje med časom, ki ga porabimo, da se udeleženci naučijo dela z orodjem, in časom, ko orodje uporabljamo. vsekakor ga priporočamo takrat, ko ga bomo uporabljali čez celotno aktivnost pri več delih. pri izbiri upoštevajmo digitalno pismenost udeležencev in izvajalcev, zahtevnost orodja za učenje in uporabo, katere podatke zahteva od uporabnikov (GDpr, prijavo v sistem), koliko različnih sklopov lahko izvedemo s pomočjo tega orodja ter koliko 12 časa potrebujemo za njegovo pripravo pred aktivnostjo . vsako orodje dobro spoznajmo in si za to vedno vzemimo dovolj časa (npr. preverimo različice izbranega orodja, kako na uporabo vplivajo posodobitve, kakšne so zahteve za uporabo – morda deluje samo v določenem brskalniku ali operacijskem sistemu). pred uporabo orodje preizkusimo na različnih napravah (telefon/računalnik), v različnih brskalnikih in v različnih operacijskih sistemih. 12 Več o izbiri orodja si lahko preberemo v poglavju 10. 122
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Orodja, ki nas lahko podprejo pri pripravi orodja nam lahko olajšajo delo tudi v času priprave. kot pri izvedbi, tudi tukaj ne pretiravajmo. naštevamo pa jih več, da boste imeli izbiro: sodelovalna orodja (npr. Google suite (Docs, sheets, Calendar, itd.), Microsoft o昀케ce 365, trello, slack, Citrix shareFile) – so odlična pri pripravi skupnih dokumentov, saj jih lahko ureja več oseb hkrati. Gra昀椀čna sodelovalna orodja (npr. Jamboard, padlet oz. napredne različice Mural, Miro) – uporabljamo, kadar želimo sodelovanje s poudarkom na gra昀椀ki. orodja za prenos in deljenje datotek (npr. Wetransfer, Google Drive, Dropbox, oneDrive) – nam poenostavijo deljenje in prenos datotek. orodja za načrtovanje, projektno delo in vodenje organizacij (npr. podio, asana, trello, basecamp) – nam olajšajo načrtovanje večjih dogodkov ali projektov. komunikacijska orodja (npr. zoom, Microsoft teams, Whatsapp, Facebook, Messenger, skype, viber) – nam pomagajo pri spletni komunikaciji, bodisi v video, avdio ali tekstovni obliki. orodja za predstavitve (npr. powerpoint, emaze, slido, Google slides, keynote, Canva) – nam omogočijo hiter in enostaven dostop do bolj simpatičnih in zanimivih predstavitev. orodja za gra昀椀čno oblikovanje (npr. Canva, stencil) – so zelo priročna pri gra昀椀čnem oblikovanju različnih produktov. 7.4 Podpora udeležencem Vključevanje udeležencev na podlagi kvalitativne raziskave med mladinskimi delavci in mladimi v projektu abC of 13 Youth Work se je izkazalo, da mlade najlažje spodbudimo k sodelovanju prek dela na: ❶ komunikaciji in javni podobi ter ❷ dosegu ciljnih skupin (poznavanju njihovih potreb in navad). torej je pomembno, da dobro poznamo svojo ciljno skupino (vemo, s kom komuniciramo, poznamo njihove potrebe in znamo komunicirati z njimi), prek spleta pa je pomembno še, da vse dobro strukturiramo in predstavimo s privlačno gra昀椀ko. 13 Cepin, M. Krzaklewska, E. Ples, M. Galun, M. (2018). ABC of youth work: How to work with groups in the changing world. Socialna akademija. Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/wp-content/uploads/2018/07/ABC_of_YW_manual.pdf 123
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Komunikacija in jasno dogovarjanje14 komunikacija se razlikuje od govora. kadar se želimo z nekom nekaj dogovoriti, je pomembno razumeti, da on vidi svet na svoj način in da ga na svoj način tudi ubeseduje. naša naloga je, da mu poskušamo informacijo predstaviti na njemu razumljiv, jasen in natančen način. Če udeležencem obljubimo zabavno aktivnost, si bo vsak predstavljal nekaj drugega. nekdo si bo zaželel 昀椀lmski večer, spet drugi druženje ob dobri hrani. In lahko se zgodi, da bodo nezadovoljni, če bodo nato dobili nekaj, česar si niso želeli. zato je bolje, da obljubimo bolj konkretno, npr. interaktivni kviz. Po vzoru Simona Sineka pa ne smemo pozabiti na vrstni red: • “Zakaj?” - predstavimo naše poslanstvo in naš višji namen, • “Kako?” - povemo, na kakšen način poskušamo to doseči, • “Kaj?” - v tem primeru, kaj je tisto, kamor jih želimo povabiti. Varen prostor skozi komunikacijo pri komunikaciji je poleg dobrega komuniciranja pomembno tudi, da v skupini ustvarimo 15 varen prostor , da udeležencem zagotovimo čim bolj prijetno učno izkušnjo. to storimo tudi tako, da razložimo celoten postopek vsakega dela in jih ob vsakem koraku spomnimo, kje smo in kaj sledi v naslednjem koraku (npr. pri prijavi v potrditvenem e-sporočilu na prijavo povemo, da lahko uvodno e-sporočilo z več informacijami od nas pričakujejo čez 10 dni). Ciljna naravnanost poznavanje ciljne skupine nam pride prav pri različnih vidikih: od uspešnejše izbire termina, do lažje prilagoditve vsebine, izbire metod, ter navsezadnje tudi načina komuniciranja. Na kaj pomisliti pri izbiri termina: Ali bomo izvedli aktivnost med tednom ali med vikendom? Ali bomo izbrali dopoldanski ali popoldanski termin? Ali bo naša aktivnost dolgotrajne narave; bo potekala dlje časa oz. bo izvedena v več modulih? Koliko časa bo trajalo eno srečanje: 1, 2 ali 4 ure (daljša srečanja prek spleta odsvetujemo)? 14 Pisar, A. Kovačič,Č. Galun,M. Lah,T. Kovačić, T. Habjanič V. (2018). Priročnik: Digitalni domorodci. Ljubljana. Socialna akademija dostopno na: https://socialna- akademija.si/prirocnik-digitalni-domorodci/ [5.6.2022], tu si lahko preberete tudi več o jasni komunikaciji (digitalnem komuniciranju). 15 Koncept varnega prostora in kako ga ustvarimoje bolj podrobno opisan v podpglavju 6.2 124
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Prvi stik z udeleženci naš prvi stik z našimi bodočimi udeleženci, kadar ne gre za trajno skupino in govorimo o digitalnem okolju, je vabilo/letak/plakat. ta se ne razlikuje toliko od aktivnosti v živo; naj gre za plakat v knjižnici ali objavo na družbenem omrežju, vedno je pomembno, da vemo, koga želimo povabiti – torej, da poznamo svojo ciljno skupino in tudi ustrezen način komuniciranja z njo. ne smemo pa pozabiti tudi na strukturiranje in simpatično gra昀椀ko ⸀ Prijava na aktivnost in potrditveno e-sporočilo zelo pomemben del vabila je sama prijavo na aktivnost. Mehanizem za zbiranje prijav je namreč naša neposredna povratna zanka, ki nam takoj pokaže, kako uspešna je bila naša promocija. poleg tega je to dober način, da spoznamo svoje bodoče udeležence, pridobimo dovoljenja 16 za snemanje/fotogra昀椀ranje ter obdelavo podatkov (v skladu z GDpr ). kaj nas običajno zanima o naših bodočih udeležencih? želje in pričakovanja (npr.: kaj pričakuješ od današnjega srečanja?); motivacija za udeležbo (npr.: zakaj si želiš sodelovati pri naši aktivnosti?); samoocena njihovega znanja (npr.: od 1 do 10 oceni, kako dobro poznaš mladinski sektor v sloveniji.) in ostala vsebinska vprašanja, npr. vprašanja, povezana s procesom naše aktivnosti (za namen delitve v skupine npr.: Imate rajši mačke ali pse?); samoocena digitalne pismenosti in poznavanja orodij, ki jih bomo uporabili (npr.: ali znaš pripraviti interaktivno spletno vrednotenje?); kontaktni podatki (npr. elektronski naslov in telefonska številka); organizacija, s katere prihajajo; podatki za statistiko (npr. starost, spol). Dodatna vprašanja glede na speci昀椀ko aktivnosti: materni jezik in raven znanja angleščine, kadar izvajamo za tujce; prehranske preference in alergije, kadar jim pošiljamo presenečenja, ki vključujejo hrano; in druga. 16 Proton Technologies AG. Complete guide to GDPR compliance. Dostopno na: https://gdpr.eu/ [28.5.2022] 125
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu v mislih moramo imeti, da v skladu z zakonodajo o varovanju podatkov ( ) od GDpr udeležencev lahko pridobimo le tiste osebne informacije, ki jih potrebujemo (npr. če jim ne bomo pošiljali vsebine po pošti, od udeležencev ne zbiramo podatkov o prebivališču). Priporočljivo je, da po prijavi udeležencem pošljemo potrditveno e-sporočilo. S tem jim razbijemo morebitne skrbi o tem, ali je njihova prijava prišla do nas, ali so vse prav obkljukali in ostale skrbi, ki jih lahko imajo v zvezi s tehnologijo. Tovrstni strahovi se pojavljajo predvsem pri digitalno manj spretnih udeležencih. Za lažji postopek priporočamo, da si nastavimo avtomatsko potrditev, v kateri napovemo, kdaj lahko od nas pričakujejo prvo sporočilo, v katerem bodo prejeli več informacij. Uvodno e-sporočilo prva e-sporočila začrtajo naš način komunikacije. to je priložnost, da začnemo graditi našo skupino (z njimi nakažemo tako naš način komunikacije kot tudi način dela). kaj lahko vključimo v uvodno e-sporočilo: namen aktivnosti, urnik aktivnosti, pravila obnašanja, seznam materialov (npr. list papirja in 昀氀omastri, pripomočki za metode, kot je npr. predmet, ki te predstavlja …), priprava računalniškega okolja (npr. nalaganje novih različic programov, upravljanje z nastavitvami …), speci昀椀čne zahteve, ki morda zahtevajo obisk trgovine (npr. za odmor za kavo si pripravi nekaj novega, česar še ne poznaš), morebitne zadolžitve pred prvim srečanjem (npr. spoznavanje z zahtevnejšimi orodji, ogled videov, branje dokumentov). Vedno poskrbimo, da imajo udeleženci za zadolžitve na voljo dovolj časa. Ni najbolj preudarno, če pričakujemo, da si bodo vsi ogledali enourni posnetek, če jim to povemo le en dan pred izvedbo ⸀ 126
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Pripravljalna aktivnost pri večjih in kompleksnejših aktivnostih se pojavi potreba oz. želja, da udeležence dodatno podpremo pred glavno aktivnostjo. Mogoče je, da: imamo zelo kratek čas izvedbe, vendar je za naše aktivnosti pomembno, da se udeleženci vsaj malce spoznajo med seboj – takrat organiziramo kratko spletno spoznavanje; se skupaj odpravljamo na potovanje in je učinkoviteje, če vsa navodila predstavimo hkrati, kjer imajo tudi možnost postavljanja vprašanj – takrat organiziramo predstavitveno spletno srečanje; moramo skupaj pripraviti predstavitev naše organizacije/države – takrat organiziramo pripravljalni sestanek; gre za podporo posameznikom, ki niso tako vešči spletnih izvedb – takrat organiziramo kratko učno izkušnjo (npr. spoznavanje z zoomom). Ne smemo pozabiti, da se je potrebno na pripravljalno aktivnost ravno tako temeljito pripraviti kot na glavno aktivnost ⸀ z dobro pripravljalno aktivnostjo si lahko olajšamo izvajanje, medtem ko nam lahko slaba pripravljalna aktivnost oteži tudi nadaljnje izvajanje, saj bodo udeleženci nanjo prišli z negativnimi pričakovanji. Opomnik pred izvedbo pri pisanju opomnikov se vedno odpre vprašanje: “ali smo res mi odgovorni, da se udeleženec spomni na našo aktivnost in zares pride?”. zagotovo nismo, vendar nič ne škodi, če pošljemo prijazno e-sporočilo. Priporočljivo je, da opomnik pošljemo na dan izvedbe, nekaj ur pred začetkom. Kadar je aktivnost že zgodaj zjutraj ali dopoldne pa predlagamo, da opomnik pošljemo večer prej. 127
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Še bolje pa je, če e-sporočilo osmislimo in v njem dodamo: datum, uro in orodje, prek katerega bo potekala aktivnost; 17 povezavo do primarnega spletnega okolja , prek katerega bo aktivnost potekala, lahko tudi 18 povezavo do spletnega zbirališča ; zadnja navodila, za katera udeleženci ne potrebujejo dodatnih priprav (npr ⸀ naj poskusijo odstraniti moteče dejavnike in aktivno sodelujejo s skupino); navodila, kaj lahko naredijo, če se jim kje zatakne – vaš sos kanal (npr. telefonska številka, na katero lahko pokličejo). 7.5 Kako gostiti goste? kot udeležence je tudi goste potrebno na naše aktivnosti pripraviti. pomembno je vedeti, koga vabimo (npr. poleg imena in priimka se je dobro pozanimati še o njihovem uradnem nazivu). pametno jih je vprašati tudi, kako naj jih predstavimo (npr. če želijo, da kakšno informacijo posebej poudarimo). Dogovoriti se moramo še, kakšna bo njihova vloga (npr. ali pridejo predstavit vsebino, ali bodo aktivno sodelovali pri vprašanjih iz publike). zato je kar najbolje, če jim za njihov sklop napišemo namen in cilje, da bodo brez dvoma vedeli, kaj od njih pričakujemo. Priporočamo, da se z njimi dogovorimo tudi o tem, kako se morajo pripraviti in ali morajo pripraviti gradivo ter kako ga morajo pripraviti (npr. če bodo posneli video, lahko predlagamo, da vanj dodajo elemente celostne gra昀椀čne podobe naše organizacije; jim posredujemo logotipe, ki jih vključijo v prezentacijo). Še pred dogodkom je dobro, da preverimo, kaj so pripravili in jih prosimo, da nam morebitno gradivo pošljejo že vnaprej. kadar bodo v vlogi soizvajalca, se pozanimajmo tudi, kakšen potek vsebin in metod so si zastavili (prepričamo se še, da se ne prekriva 17 Primeri primarnega spletnega okolja so npr. Zoom, Microsoft Teams, Discord. 18 Primeri spletnega zbirališča so lahko računalniška okolja kot je SALTO HOP online learning platforma (https://hop.salto-youth.net/) ali orodja (Mural/Miro), lahko pa gre za dokument ali mapo na Google Drive ali skupino na družabnem omrežju. 128
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? z ostalo izvedbo). naša naloga je, da jih pazljivo poslušamo in predvidimo, na kaj vse moramo paziti in kaj vse se moramo še dogovoriti. na primer: izvemo, da bo uporabljena predstavitev – gosta prosimo, da nam jo posreduje vnaprej, z njim se tudi dogovorimo, kdo jo bo predvajal in kakšen bo znak za premikanje na naslednjo stran predstavitve, v kolikor jo moramo predvajati mi; izvemo, da bo aktivnost trajala 1h – prijazno svetujemo, da kakšen delček izvedemo bolj interaktivno in poskusimo sugerirati vsaj pogovor v manjših skupinah; predvajal se bo video – poskrbimo, da ga predhodno naložimo na lokalni računalnik. to je tudi čas za uskladitev vseh podrobnosti: ob kateri uri jih pričakujemo in kje (npr. prek katerega orodja bo potekala aktivnost in kako posredujemo povezavo do njega), kako bo potekal sprejem (npr. kadar pride gost sredi aktivnosti: »točno ob uri vas bomo spustili noter, sledi pozdrav in uvod, v katerem vam bomo povedali, kaj smo do sedaj izvajali in udeležencem razložili, kaj sledi, nato vam bomo prepustili vodenje.«). povemo jim tudi, kaj bomo v tem času počeli mi in kaj lahko od nas pričakujejo (npr. da prevzamemo vodenje v primeru, da se njihova internetna povezava prekine). Manj kot je gost vešč izvajanja aktivnosti prek spleta, več stvari moramo z njim preveriti oz ⸀ po korakih preizkusiti ⸀ Če je le mogoče, za bolj pomembne dogodke priredimo tudi generalko, na kateri se dobimo vsi izvajalci in simuliramo celoten potek ter preizkusimo tiste dele aktivnosti, ki nam predstavljajo večji izziv (npr. predvajanje glasbe, videov, predstavitev, premike v druga orodja). zelo so nam hvaležni, če jim po sestanku pošljemo kratko e-sporočilo z vsemi zbranimi navodili. Imejmo v mislih, da naj bodo navodila dobro strukturirana, kratka in opremljena z gra昀椀kami. 129
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu na dan dogodka je pomembno, da čim bolj zaupamo gostom in temu, da bomo aktivnost dobro izpeljali, sledimo dogovorom in skozi celoten čas izvedbe aktivno spremljamo izvajanje, da lahko gostom priskočimo na pomoč, če kaj ne gre po načrtih (npr. pomagamo predvajati glasbo, aktivno moderiramo pogovor prek pogovornega okna ali spodbujamo tiste udeležence, ki znajo odgovoriti na vprašanja gostov). Bolj kot gosta pred izvedbo pripravimo, manj bomo imeli nepredvidljivih situacij ⸀ kljub temu pa ne smemo pozabiti odpreti novega kanala za pogovor z njim, kjer bomo lahko med izvedbo z njim komunicirali, ga opomnili na časovnico, se dogovorili o podrobnostih glede izvedbe ter mu bomo na voljo za vprašanja. 7.6 Priprava vizualnih elementov 19 eliza bobek in barbara tversky sta s svojo raziskavo dokazali, da je ustvarjanje vizualne razlage povečalo razumevanje, še posebej pri udeležencih s slabo prostorsko predstavo. In ravno to je vzrok, da se pri pripravi gradiv za spletne aktivnosti radi poslužujemo vizualnih elementov. pravilna izbira ustrezne slike nam lahko pomaga pri strukturiranju naše prezentacije, vedno pa je dobro imeti v mislih, da manj je več. poleg tega nam koristijo tudi nasveti za oblikovanje predstavitev in vizualnega materiala: vodilo 6 x 6 – na strani poskusimo imeti največ 6 poudarkov, vsakega z do šestimi besedami. to nam pomaga ohranjati strukturo in pomaga pri enostavnejšem razumevanju; enostavno berljiva pisava in majhno število različnih pisav – enostavna berljivost prav tako pomaga ohranjati pozornost in namesto, da izberemo veliko število različnih pisav, raje uporabljamo pisave konsistentno (npr. naslove vedno z isto pisavo, v istem slogu, iste velikosti ali pa naj zeleno ozadje označuje vse primere iz prakse, kot je prikazano v tem priročniku); barvna paleta (ang. colour palette) – tudi barve so lahko moteče, zato izberimo svoje 20 barve in jih ohranjajmo skozi celotno predstavitev; 19 Bobek, E. in Tversky, B. (2014). Creating visual explanations improves learning. Dostopno na: https://escholarship.org/uc/item/3gh2z11f [28.5.2022]. 20 Pri tem si lahko pomagamo z orodji Kuler (https://color.adobe.com/Kuler-color-theme-8031663/) ali coolors (https://coolors.co). 130
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? število različnih elementov (tudi število slik in videov) – z njimi lahko občinstvo zmedemo to pa zmanjša aktivno participacijo in sposobnost pomnjenja. spomnimo se na različne tipe slik in poskusimo odstraniti vse dekorativne (velja tudi za videe); 21 vizualna hierarhija (ang. visual hierarchy) – ta gledalcu pojasni način zajemanja informacij in pomaga strukturirati slike. 22 Predolgi videi lahko udeležence uspavajo, zato rajši uporabimo krajše posnetke; vizualizacija in strukturiranje podatkov – vizualizacija poveča koncentracijo in pomnjenje udeležencev. pri večji količini podatkov pa nam pomaga pri razumevanju celostne slike (npr. uporabi stolpične, krožne diagrame, histograme, Gantove diagrame, časovnice, gra昀椀kone, tematske zemljevide). Vizualizacija udeležencem pripomore k boljši koncentraciji in razumevanju. Veliko daljši čas aktivnega sodelovanja pri udeležencih pa dosežemo s tem, da povečamo aktivno participacijo, zato je smotrno tekom predstavitve vključiti tudi interaktivne metode (npr. vprašanja, ki preverjajo, ali 23 so si zapomnili vsebino , kvizi ali skupinsko delo – reševanje konkretnega izziva po manjših skupinah) ⸀ 21 Designmantic. (2021). 10 Di昀昀erent Ways To Organize Visual Hierarchy In Your Design Dostopno na: https://www.designmantic.com/blog/organize-visual-hierarchy- in-design/ [5.6.2022] 22 Designmantic. (2014). 15 Golden Principles of Visual Hierarchy. Dostopno na: https://www.designmantic.com/blog/infographics/15-golden-principles-of-visual- hierarchy/ [5.6.2022] 23 Pomagajmo si z orodji kot je Mentimeter. 131
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 7.7 Kako pa se pripravimo na izvajanje? Glavna vodila priprave na spletno izvedbo ko poskrbimo za načrtovanje, orodja, udeležence in goste, nam ostane samo še vaja – del spletne izvedbe je tudi nastop, zato vaja pred ogledalom ni odveč. zelo pomembno pa je, da pri pripravi vseh naštetih aktivnosti ne pozabimo na glavne principe kvalitetnega 24 spletnega izvajanja : Bodimo pristni – izvajanje spletnih aktivnosti zahteva ista znanja kot izvajanje v živo. Če zmoremo v živo, zmoremo tudi prek spleta! ne pozabimo, kdo smo in kaj je tisto, kar prinašamo s seboj (morda smo sočutni, znamo vzpostaviti odnos z udeleženci oz. ga že imamo, imamo smisel za humor, smo strokovnjaki za vsebino ali pa smo opremljeni z veliko praksami iz realnega življenja). Vadimo svoje spretnosti s tehnologijo – ne glede na to, katera orodja in računalniška okolja uporabljamo, si je vedno vredno vzeti nekaj časa za preverjanje. začnimo z enostavnimi orodji. vsako novo orodje udeležencem predstavimo in preverimo, ali vsi razumejo, kako deluje. Če je potrebno, nudimo pomoč ali dodaten čas za spoznavanje orodja. nova orodja dodajmo šele, ko se udeleženci navadijo starih. priznajmo sebi in udeležencem, če so orodja za nas nova in jih šele preizkušamo. Minimizirajmo večopravilnost udeležencev – že pred izvedbo delimo z udeleženci naša pričakovanja (npr. ali lahko med aktivnostjo vozijo/kuhajo ali pa se od njih zahteva aktivna udeležba), določimo način sodelovanja na samem začetku (povabimo udeležence, da odstranijo motilce in poskusijo resnično biti prisotni, predstavimo netiketo), kadar so motilci preveč prisotni, jih uporabimo (npr. če udeleženci vseskozi uporabljajo telefone, jih vključimo v izvedbo, pri kateri morajo s telefoni odgovarjati na vprašanja). Ohranjajmo pozornost – pozornost najlažje ohranjamo, kadar udeleženci aktivno sodelujejo. poskrbimo, da izbiramo metode, kjer bodo imeli udeleženci čim aktivnejšo vlogo (npr. namesto, da predavamo o tem, kaj je učenje prek spleta, kombinirano, hibridno, udeležence razdelimo v manjše skupine, kjer morajo sami raziskati te izraze in svoje ugotovitve nato predstaviti celotni skupini). poskrbimo, da se metode ne ponavljajo preveč. 24 Huntor, D. in Rewa, J.(2020). Leading groups online. A down-and-dirty guide to leading online courses, meetings, trainnigs, and events furing the coronavirus pandemic. Dostopno na: https://www.leadinggroupsonline.org/ [28.5.2022]. 132
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? pomaga, če vsebinske sklope razbijemo na manjše dele in vse gradivo dobro strukturiramo ter opremimo s privlačno gra昀椀ko. Upravljajmo z energijo – delo prek spleta zahteva več energije kot v živo. omejimo dolžino sklopov, poskrbimo za redne in dovolj dolge odmore (npr. najmanj 15 minut pri 2-urni aktivnosti), če je le mogoče, načrtujmo tudi daljše odmore, kjer bomo tudi sami imeli dovolj časa za kratek odmor. ne pozabimo prositi za pomoč (prek spleta imamo veliko vlog in lažje nam bo, če nam bo kdo pomagal). poslužujmo se različnih interaktivnih metod (npr. pisanje dnevnika, risanje na papir). nasvet: to so trenutki, ko lahko zadihamo, se sestavimo in prilagodimo svoj načrt, zato so ključni – poskrbimo, da so razporejeni čez celotno aktivnost. Upoštevajmo čustveno stanje ljudi – na začetku in koncu aktivnosti z udeleženci naredimo prijavni in zaključni krog ter upoštevajmo situacijo in stanje, v katerem so. pogosto udeleženci prihajajo iz stresnih situacij, zato 25 ne pozabimo na gostiteljstvo . kjer se le da, v izvedbo vključujmo zabavo (npr. priredi plesno zabavo, vodi raztegovanje, začni aktivnosti z glasbo, organiziraj meditacijo), humor in smeh. Beležimo sodelovanje in spodbujajmo učenje – prek spleta je težje dobiti povratno informacijo o tem, ali nas udeleženci še vedno aktivno poslušajo. redno preverjajmo njihovo razumevanje (po vsakem koraku/navodilu si vzemimo čas za vprašanje, če so vse razumeli oz. še bolje: česa nismo dobro razložili), spremljajmo odzive udeležencev v pogovornem oknu in vsak del osmislimo (povejmo, zakaj to delamo) in umestimo v celoto (kaj smo že naredili in kaj sledi), pri tem pa ne pozabimo na re昀氀eksijo (npr. skupinsko 26 risanje, drevesni možiclji (ang. treeblobs) , prestavljanje po virtualnem prostoru). ne pozabimo, da pomnjenje povečamo s strukturiranjem gradiva in dobrimi gra昀椀čnimi elementi. Pokažimo udeležencem, da jih vidimo in slišimo – bolj kot se bodo udeleženci počutili videne, raje bodo aktivno sodelovali. redno spremljajmo pogovor v pogovornem oknu, v svoje aktivnosti vključimo spoznavanje udeležencev in grajenje skupine ter vzpostavimo okolje, kjer si bodo upali deliti svoje potrebe, pri tem pa poskrbimo, da jih, če se le da, tudi 27 upoštevamo. Čim večkrat jim pokažimo, da so nam pomembni ⸀ 25 Več o gostiteljstvu najdemo v poglavju 6. 26 Več o drevesnih možicljih najdemo na: https://www.blobtree.com/ [5.6.2022] 27 Več o aktivnem poslušanju udeležencev preberemo v poglavju 6. 133
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Poskrbimo za vključevanje – tehnologija je lahko na trenutke veliko bolj izključujoča od izvajanja v živo. skrbimo, da besede ne damo vedno najprej tistemu, ki se prvi javi, ampak poskrbimo za trenutke, ko bodo lahko tudi tisti tišji imeli priložnost izraziti svoje mnenje. poskrbimo, da se bodo vsi počutili varno, še posebej pri delu z novimi orodji (varno okolje je pomembno tudi pri digitalni pismenosti). Osvobodimo sebe in svojo skupino popolnosti – naloga izvajalca spletnih aktivnosti ni preprečevanje težav s tehnologijo, saj mnogokrat uidejo iz našega nadzora (npr. orodja se nenehno posodabljajo in spreminjajo, kar lahko povzroči nepredvidljive situacije). zato raje vložimo energijo v to, da sebe in skupino pripravimo na možnost, da bo pot polna ovir. Ustvariti moramo skupino, ki si bo na poti medsebojno pomagala. seveda naredimo vse, da težave preprečimo že od začetka, kadar se zgodijo, pa vse skupaj vzemimo z veliko mero humorja in se po rešeni situaciji skupaj nasmejmo. Priprava na kombinirane (ang. blended) aktivnosti kadar pripravljamo kombinirano izvedbo, torej zaporedno menjavanje spletnih izvedb in izvedb v živo, sta najpomembnejši vprašanji, ki si ju lahko postavimo pri načrtovanju: katere vsebine je smotrno z udeleženci izvesti prek spleta in katere v živo ter katere spletne vsebine izvedemo asinhrono in pri katerih vsebinah smo bolj učinkoviti, če jih izvedemo sinhrono? poleg tega moramo pri sinhroni spletni izvedbi razmisliti, kdaj in koliko časa bo potekala (npr. popoldne ali dopoldne, med tednom ali med vikendom, 1 ali 2 ali 4 ure), pri asinhroni pa tudi, koliko časa bodo imeli udeleženci na voljo za asinhrone zadolžitve. asinhrono izvajanje priporočamo za vsebine, ki so teoretične narave in jih lahko predstavimo v obliki besedil, grafov, videov – takšne, ki jih lahko udeleženci preučijo sami, v svojem tempu in jih po potrebi predelajo večkrat (npr. vsebine na Google classroom, MooC usposabljanja). sinhrono, torej istočasno, pa predlagamo vsebine, pri katerih je za udeležence dodana vrednost, če sodelujejo med seboj. 134
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Priprava asinhronih aktivnosti kot že rečeno, so za asinhrone aktivnosti priporočane vsebine, pri katerih ne potrebujemo sodelovanja in jih lahko usvojimo tako, da jih obdelujemo v lastnem tempu. večji uspeh pri asinhronem učenju bomo dosegli, če bomo: vsebino razdelili na manjše sklope, sklope dobro strukturirali, vsebino opremili z ustreznimi ilustracijami in fotogra昀椀jami ter bolj zapletene ali daljše sklope predstavili v obliki kratkega posnetka. Dosedanje izkušnje s samovrednotenjem udeležencev kažejo, da jim je veliko lažje slediti in tudi dokončati asinhrono aktivnost, če ta vključuje video posnetke. Imejmo v mislih, da lahko asinhrone aktivnosti zahtevajo več priprave kot sinhrone. To je najverjetneje tudi zato, ker pri sinhronem učenju za dodatno motivacijo skrbi tudi celotna skupina, pri asinhronem pa moramo razmišljati tudi o vzdrževanju motivacije udeležencev. Zato se je smotrno pozanimati o osnovah igri昀椀kacije (ang. gami昀椀cation). Pomembno vlogo pri uspešnosti asinhronih aktivnosti igra tudi izbira primernega računalniškega 28 okolja (ang ⸀ platform) ⸀ Priprava na hibridno izvedbo Hibridna izvedba sočasno združuje spletno izvedbo in izvedbo v živo in je najzahtevnejša oblika izvedbe. naša naloga je, da zgradimo skupino in medsebojno zaupanje, v tem primeru pa imamo kar dve skupini – eno v živo, drugo pa na spletu. zaupanje moramo najprej vzpostaviti znotraj vsake od skupin, nato pa moramo vzpostaviti še zaupanje med skupinama. zato moramo temeljito premisliti o tem, kdo in kdaj bo prisoten prek spleta ter kaj vse se bo dogajalo v živo (običajno je skupina prek spleta priključena le določen čas, za skupino v živo pa moramo skrbeti ves čas). 28 Več o izboru pravega računalniškega okolja v poglavju 10. 135
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Hibridna izvedba lahko predstavlja veliko izzivov: kako zagotovimo, da se vsi dobro vidijo in slišijo (npr. potrebujete dober 29 mikrofon , kamero, ki zajame celoten prostor, ter velik televizor oz. projektor, ki prikazuje prisotne prek spleta); kako zagotovimo, da bodo udeleženci prek spleta imeli priložnost sodelovati v razpravah (npr. v živo pogovor teče veliko hitreje, zato moramo poskrbeti, da je ta voden in da se ne pogovarjamo vsepovprek); kako zagotovimo, da bodo udeleženci v živo videli informacije, ki jih udeleženci prek spleta delijo v pogovornem oknu (npr. oseba za računalnikom lahko skrbi za to, da bere vsebino pogovora (ang. chat), lahko pa se tudi dogovorimo, da ga ne uporabljamo). veliko lažje je, če tudi udeležence, ki so prisotni v živo, posadimo za individualne računalnike in tudi njih posamično povežemo prek spleta. Če le imamo to možnost, tehniko prepustimo strokovnjakom. Naša naloga pa je, da jim pojasnimo svoje potrebe in posebnosti (npr. mladinske spletne aktivnosti običajno zahtevajo veliko večjo mero interaktivnosti v primerjavi z izvedbami, ki so jih tehniki vajeni – najbolj pogoste so spletne aktivnosti, kjer prevladujejo enosmerni govori in predstavitve) ⸀ ko zaključimo z načrtovanjem aktivnosti, je dobro ponovno pregledati aktivnosti za vsako posamično skupino in preveriti, kakšni so njihovi urniki, premiki po orodjih (oz. sobah za tiste v živo). 29 Predlagamo niz mikrofonov (ang. microphone array) ali mejni mikrofon (ang. boundary microphone) oz. mikrofon za določeno tlačno območje (ang. pressure zone microphone). 136
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? 7.8 Na kaj moramo pomisliti pri izvedbi? Zadnjih nekaj minut pred začetkom zadnje pol ure pred izvedbo lahko naredimo zadnji krog preverjanj: delovanje tehnologije; multimedija (npr. gra昀椀ke, videi, prezentacije), tehnična oprema (npr. mikrofoni, kamere), načrtovana orodja (npr. povezave, delovanje), Če so gostje prisotni od začetka izvajanja, jih lahko prosite, da se priključijo 20 minut prej in še oni preverijo delovanje svojega mikrofona, kamere ter preizkusijo svoje predstavitve, povezave, orodja, itd. pregled načrta z izvajalci in gosti (ali vsi vedo, kaj morajo kdaj narediti in kako); podpora gostom (npr. preverimo, če v zadnjem trenutku potrebujejo še kakšno malenkost); preizkus povezave do primarnega spletnega okolja, ki smo jo poslali udeležencem. Vsaj 20 minut pred začetkom se povežemo na izbrano okolje in preizkusimo povezavo direktno iz e-sporočila, poslanega udeležencem. Če se še nismo, je sedaj zadnji čas, da se dogovorimo, kako bomo začeli, ne pozabimo poskrbeti tudi za svoje osnovne potrebe (npr. skočimo še zadnjič v kopalnico, prinesimo si steklenico z vodo). 137
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Med izvajanjem aktivnosti navodila za spletne priprave so veliko bolj obširna kot tista za izvajanje aktivnosti v živo. to pa zato, ker dobra priprava odtehta polovico izvedbe. Dostikrat nam za vse priprave zmanjka časa ali energije. ko pa naposled le pride čas za začetek naše spletne aktivnosti, je pomembno, da se ne obremenjujemo s tem, česa vse še nismo naredili ali preverili. sedaj je čas, da si nadenemo na obraz nasmešek in se sprostimo ter zaupamo, da imamo kot mladinski delavci ali izobraževalci vse potrebne kompetence, ki jih potrebujemo za delo z udeleženci prek spleta. potrebujemo le ščepec potrpežljivosti, navihanosti in iznajdljivosti, ki nam pomagajo tudi iz najtežjih zagat. nasmeh in malo humorja bosta udeležence razbremenila popolnosti in namesto obupavanja nad tehnologijo se boste lahko skupaj smejali, kaj vse vam je danes zagodla. Držite se načela, da skupaj zmoremo! Sprejemnica (ang. waiting room)30 sprejemnica nam omogoči, da udeležencev ob priklopu v naše primarno spletno okolje ne spusti neposredno v glavno sobo, ampak počakajo v nekakšnem virtualnem predprostoru. lahko jo okrasimo s svojim logotipom in imenom dogodka, da bodo udeleženci vedeli, da so v prišli na pravo mesto. največja prednost sprejemnice pa je, da lahko izvajalci vidimo, kdo vse je že povezan z nami in lahko izberemo, komu bomo ob katerem času dovolili vstop v glavno sobo (npr. včasih želimo na začetku spustiti naprej goste, s katerimi lahko imamo zadnje priprave), hkrati pa preprečili, da bi vstopil v glavno sobo kdorkoli drug brez naše odobritve. pazimo samo, da tam ne pustimo čakati pomembnejših gostov, saj nam ne bodo hvaležni. Iz prakse smo se naučili, da je v primeru pomembnejšega gosta bolje narediti dodatno virtualno sobo, kamor lahko pošljemo enega izmed izvajalcev, ki bo gosta pripravil (npr. predstavil, kaj smo do sedaj naredili in kaj sledi) ter ga nato zabaval, dokler ni čas, da se nam pridruži v glavni skupini. SOS kanal z največ izzivi se udeleženci spopadejo v prvih nekaj minutah pri priklapljanju na naše spletno okolje, zato lahko že pri načrtovanju na začetku 5 –10 minut namenimo prihodu 30 Priporočamo uporabo pri orodjih Zoom in Microsoft Teams. 138
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? udeležencev in razreševanju teh izzivov. Udeležencem bomo v veliko podporo, če bomo že v zadnjem e-sporočilu pred izvajanjem objavili SOS kanal SOS kanal – način, na katerega lahko stopijo v stik z nami, če bodo imeli tehnične težave (najbolj se obnese telefonska komunikacija, lahko pa poskusimo tudi prek hitrih sporočil na orodjih za spletni klepet). oseba, ki bo skrbela za sos pomoč ne potrebuje poglobljenega znanja tehnologije, temveč predvsem veliko mero potrpežljivosti in sposobnost iskanja rešitev 31 težave . predlagamo, da iščemo rešitev skupaj z udeležencem korak za korakom: ❶ opis težave: a. kakšna je težava (pridobimo čim več informacij o tem, kaj je sploh narobe), b. kako je prišlo do težave (naj nam opiše, kako je prišlo do težave), c. dodatne informacije (o napravi, operacijskem sistemu, povezavi). ❷ Hiter razmislek: a. ali mu znamo sami pomagati, b. ali lahko rešitev poiščemo na spletu, c. ali potrebujemo pomoč računalniškega strokovnjaka. ❸ kaj lahko zanj naredimo: a. kadar znamo pomagati sami, osebo postopoma vodimo skozi korake in redno preverjamo, ali nam še sledi in izvaja naša navodila. b. kadar menimo, da lahko rešitev najdemo na spletu, prosimo za nekaj minut, da poiščemo rešitev, ali obljubimo, da čez nekaj minut vrnemo klic. c. kadar potrebujemo pomoč strokovnjaka, posredujemo kontakt računalniškega strokovnjaka ali pa se opravičimo, da v tem primeru žal ne znamo pomagati in predlagamo, naj poskusi na drugi napravi, se poveže s kablom, … primeri standardnih dodatnih vprašanj, ki nam pomagajo hitreje izslediti težavo: ❶ prek katere vrste naprave se udeleženec povezuje (računalnik/telefon/tablica), ❷ kateri operacijski sistem (Windows/ios/linux) uporablja, ❸ na kakšen način se povezuje (kabel/Wi-Fi/hotspot), 31 Več o tem, kako lahko udeležencem pomagamo pri tehničnih težavah, v poglavju 8. 139
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ❹ kateri spletni brskalnik uporablja (prek aplikacije ali prek brskalnika), ❺ kateri brskalnik uporablja (kadar gre za priklop prek brskalnika; npr. Google Chrome, Microsoft edge, Firefox, safari, opera, Internet explorer). Naš odnos do pristopa k tehničnim težavam je ključen. Dostikrat udeležence neuspeh pri priklopu tako vznejevolji, da sploh ne uspejo še enkrat počasi poskusiti in ugotoviti, v katerem koraku se jim je zataknilo. 32 ameriško komunikacijsko podjetje Dexcom z več kot 60 leti izkušenj nam svetuje, da smo: pripravljeni – poznamo orodje in se opremimo z vsemi možnimi gradivi; Pripravimo si navodilo za orodje, ki ga uporabljamo, po korakih za uspešen priklop. Lahko naprosimo tudi računalniškega mojstra, da nam pri tem pomaga. prisotni – aktivno poslušamo in medtem ne delamo ničesar drugega; vljudni – ne glede na situacijo ostanimo vljudni in spoštljivi; potrpežljivi – zna se zgoditi, da bodo ljudje klicali v stresu in bo njihovo nezadovoljstvo ob težavah veliko, zato je pomembno, da jim nudimo podporo in se potrudimo po svojih najboljših močeh; prijazni (strokovni) – naše razpoloženje je zaznati v našem glasu, zato se nasmehnimo preden dvignemo telefon in se potrudimo, da takšno naravnanost ohranimo do konca klica; proaktivni – tudi kadar česa ne znamo, ne izgubimo motivacije, pobrskajmo po spletu, pokličimo sodelavca in proaktivno ter optimistično pristopajmo k reševanju težave. 32 Dexcomm. (2020). Business Phone Etiquette 101: The 7 P’s of Call Handling Excellence. Dostopno na: https://www.dexcomm.com/blog/business-phone- etiquette-101-the-7-ps-of-call-handling-excellence [28.5.2022]. 140
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Uvodni deli spletnih aktivnosti kot pri vsaki aktivnosti, tudi pri spletnih začetek aktivnosti pogojuje vse nadaljnje, zato je pomembno, da v tem delu predstavimo: osnovne informacije in kontekst aktivnosti, izvajalce aktivnosti in goste, okolje, v katerem delamo, 33 določimo pravila sodelovanja (netiketa, skupinski dogovor ), vzpostavimo varen prostor in spoznamo udeležence med sabo. Osnovne informacije in kontekst aktivnosti Udeležencem na kratko še enkrat predstavimo namen, cilje in potek srečanja; s tem bomo udeležencem osmislili, zakaj je pomembno, da so se priključili (omogočili jim bomo razumevanje splošnega poteka aktivnosti in ciljev aktivnosti). kadar gre za izobraževalno aktivnost, ne pozabimo predstaviti tudi učnih učinkov. kadar je aktivnost del večje aktivnosti (npr. projekta), izkoristimo to priložnost, da predstavimo celotno sliko (npr. glavne aktivnosti projekta, kjer se nam udeleženci še lahko priključijo). Izvajalci in gostje Izkoristimo to priložnost, da na kratko predstavimo, kdo smo izvajalci in kdo so naši povabljeni gostje. s tem vzpostavimo večjo kredibilnost, saj bodo udeleženci vedeli, zakaj naj nas poslušajo in nam verjamejo. z dobro predstavitvijo svojih referenc, dosežkov in preteklih izkušenj lahko udeležence spodbudimo k večjemu zaupanju in jih s tem bolj podpremo pri njihovem učenju. Okolje kadar udeležencev ne poznamo, vedno predpostavimo, da imamo v skupini nekoga, ki računalniškega okolja (ang. platforme) oz. orodja, v katerem smo, še ne pozna, pa tudi take, ki ga redno uporabljajo. zato na kratko predstavimo tiste funkcije, ki jih bomo tekom aktivnosti uporabljali (npr. v orodju zoom običajno predstavimo pomembne gumbe v orodni vrstici – z nastavitvami za mikrofon, kamero, pogovorno okno, reakcije, itd. – in gumb za različne poglede – galerijski, govorčev (ang. gallery view, speakers view)). ne smemo pa pozabiti predstaviti tudi dodatnih orodij, če jih bomo 34 uporabljali (lahko jih predstavimo tudi pred samo aktivnostjo). 33 Več o netiketi in skupinskem dogovoru v poglavju 6. 34 Predstavitev dodatnih orodij lahko vključimo kot dodatno pripravljalno aktivnost (npr. podrobno spoznavanje z orodij, ki jih bomo uporabljali). 141
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Pravila sodelovanja (netiketa, skupinski dogovor) netiketa ali spletni bonton (ang. netiquette) je skupek pravil obnašanja na spletu. z njimi udeležencem namignemo, kakšno vedenje je zaželeno in kakšno ni (pogosto pravilo v glavni sobi je, da ne govorimo in utišamo (ang. mute) svoj mikrofon, vendar to ni vedno potrebno, še posebej ne v manjših skupinah). Če imamo dovolj časa in bomo s skupino sodelovali dlje časa, pa še vedno priporočamo izdelavo skupinski skupinskega dogovora – metode, kjer lahko v skupini d ogovor preko fasilitiranega pogovora vsi izrazijo svoje potrebe za podporo učenju in lažjemu delovanju v skupini, ki jih nato glede na prioritete skupina medsebojno uskladi in zapiše v obliki pravil. ne glede na to, kateri način uberemo, pravila jasno zapišimo in jih po želji tudi vizualizirajmo, ter delimo med udeležence. 35 Varen prostor Varen prostor je po de昀椀niciji kraj oz. okolje, za katerega oseba ali skupina ljudi ve, da v njem ne bodo varen prosto izpostavljeni diskriminaciji, kritiki, nadlegovanju, ali kakršni koli drugi čustveni ali 昀椀zični škodi. r pri vseh naših aktivnostih, še posebej pri morebitnih političnih razpravah, zagotovimo varen prostor, saj je le v njem prostor za dialog in le tak prostor bo nudil največjo podporo učenju. Spoznavanje36 kadar želimo, da se med udeleženci razvijejo razprave, moramo poleg varnega prostora poskrbeti tudi za spoznavanje. slednje je namreč prevečkrat zanemarjeno, čeprav je pri spletnih izobraževanjih še toliko bolj pomembno. zaradi izzivov s tehnologijo lahko v spletnem okolju pride do več in bolj nerodnih situacij (npr. ne slišimo sogovornika in zato ignoriramo njegovo vprašanje), zato je pomembno, da se udeleženci med seboj dovolj poznajo, da si te napake oprostijo. 35 Več o vzpostavitev varnega prostora v podpoglavju 6.2 36 Več o primerih metod spoznavanja v podpoglavju 9.2 142
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Glavni deli spletnih aktivnosti v glavnem delu naše aktivnosti se spomnimo glavnih principov kvalitetnega spletnega 37 izvajanja , ki smo jih spoznali že v podpoglavju 7.1.1: bodimo pristni; vadimo svoje spretnosti s tehnologijo; minimizirajmo večopravilnost udeležencev; ohranjajmo pozornost; upravljajmo z energijo; upoštevajmo čustveno stanje ljudi; beležimo sodelovanje in spodbujajmo učenje; pokažimo udeležencem, da jih vidimo in slišimo; poskrbimo za vključevanje; osvobodimo sebe in svojo skupino popolnosti. pomembno pa je upoštevati tudi načela, ki se jih držimo pri delu v živo: neformalnega izobraževanja, mladinskega dela, podajanja navodil in kvalitetnega upravljanja s časom. Uporabo načel neformalnega izobraževanja priporočamo tudi izobraževalcem v formalnem izobraževanju (učiteljem in profesorjem, idr.), saj njihova implementacija lahko zelo obogati interaktivnost metod pri poučevanju in s tem poveča sodelovanje in pomnjenje učečih se udeležencev. Mladinsko delo kot mladinski delavci smo edinstveno opremljeni s kompetencami za delo z mladimi in prav je, da tega ne pozabimo tudi takrat, ko z njimi delamo prek spleta. 38 Še posebej je dobro imeti v mislih elemente mladinskega dela : mladi so akterji – osredotočenost na mlade; prostovoljna udeležba mladih – poudarjanje prostovoljne participacije; 37 Daljši opis glavnih vodil priprave na spletno izvedbo najdemo v podpoglavju 7.7 38 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. (2010). Dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5834 [5.6.2022] 143
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu načrtovanje učinkov – organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade; druženje v skupini – mladinsko delo daje mladim možnost pripadanja skupini/ organizaciji in s tem prevzemanja odgovornosti za odločitve; celostni razvoj mladih; dodana vrednost za družbo – v okviru mladinskega dela mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo. 39 : ne smemo pa pozabiti tudi na tri glavne komponente mladinskega dela v sloveniji učenje, aktivna participacija, aktivno državljanstvo. Neformalno izobraževanje načela neformalnega izobraževanja spremenijo naše aktivnosti iz predavateljskih načinov, ki so jih mladi vajeni pri formalnem izobraževanju, v sodelovalne načine aktivne participacije, ki so udeležencem bližje in imajo zato od njih več koristi. 40 naj ponovimo značilnosti neformalnega izobraževanja : oblika organiziranja – poteka izven formalnega izobraževanja; načrtovan proces učenja – temelji na učnih ciljih, zasnovanih na potrebah udeležencev; izobraževalne metode neformalnega izobraževanja – so raznolike, usmerjene v skupinsko učenje, participativno zastavljene in večinoma temeljijo na izkustvenem učenju (aktivno vključevanje prek spleta je ključnega pomena); cilji in rezultati – razvijanje kompetenc, prilagodljivost posameznika, ustvarjalno iskanje rešitev, skratka spodbujanje aktivne participacije mladih v družbi; prostovoljna narava – vsak udeleženec sodeluje po lastni želji; vrednostna opredeljenost – z vrednotami organizacije in oseb, vključenih v proces (npr. trenerjev in udeležencev); izvajalci – organizacije civilne družbe, podjetja, druge skupine (mladinske organizacije, politične stranke, sindikati, strokovna združenja, ...). 39 Beočanin, T. Cepin, M. Dogenik, S. Guček, M. Mrak Merhar, I. Pucelj Lukan, P. (2011). Mladinsko delo v teoriji in praksi. Ljubljana. Mladinski svet Slovenije. 40 Cepin, M. in Gornik, J. (2003). Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev. Ljubljana. Mladinski svet Slovenije. (Poglavje 4). in Muršec, S. (2017). II.poglavje: Zakaj delam? V: Cepin M. Priročnik za trenerje v mladinskem delu. Ljubljana, Mladinski svet Slovenije. (str. 45-48) 144
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? Podajanje navodil za razliko od izvajanja aktivnosti v živo, je dopustnost za napake pri podajanju navodil prek spleta veliko nižja. predvsem zato, ker je v spletnem okolju veliko težje neopazno pristopiti k mizi udeležencev, se prepričati, ali so nas prav razumeli in v primeru, da nas niso, navodilo ponoviti. seveda se lahko odpravimo tudi po virtualnih sobah, vendar je to zelo težko narediti, ne da bi zmotili proces dela skupine (kadar nas skupina bolje pozna, jih v tem primeru manj motimo). zato izvajalci spletnih aktivnosti veliko več časa posvetimo preverjanju jasnosti in strukturiranosti navodil, kot to storimo pri aktivnostih v živo. Če je le možno, jih zapišemo tudi v pogovorno okno. PODajanje naVODil kaj smo a kaj smo rekli mislili a: svojega jezika (besedišča) D nismo priredili B b: sreča C C: telepatsko nadarjeni udeleženci Udeleženci D: Dobro podana navodila delajo to kar želimo Učitelj s 17 leti izkušenj, David Weller, je v zgornjem grafu lepo predstavil postopek 41 podajanja navodil udeležencem, ki nam služi tudi pri spletnem izobraževanju : ❶ Pokažimo jim – če je le mogoče, naredimo prikaz (npr. lahko prosimo enega izmed udeležencev, da se nam pridruži pri igri vlog, ali prikažemo primer), pazimo pa, da jim ne damo prevelike izbire pri igranju vlog, saj jih lahko odločanje paralizira (raje se mi odločimo namesto njih – zaradi časa in občutka varnosti). ❷ Povejmo jim – navodila pripravimo vnaprej in jih prilagodimo komunikaciji udeležencev (npr. raven znanja, besedišče, način komuniciranja) ter jih razdelimo 42 na manjše dele, lahko jih tudi spremenimo v seznam. 41 Weller, D. (2021). A 4-Step Process to Give Instructions to Students. Dostopno na: https://davidrweller.medium.com/4-step-process-to-give-instructions-to- students-c65af90ab991 [28.5.2022] 42 Predstaviti moramo računalniško okolje in orodja, ki jih uporabljamo (na hitro lahko predstavimo orodno vrstico in funkcije, ki jih bomo uporabljali). Če gre za novo okolje/orodje, ga predstavimo še preden začnemo z navodili. 145
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ❸ Vprašajmo jih – namesto, da udeležence vprašamo, ali so nas razumeli, se poslužimo vprašanja: „kaj želim, da naredite?“. Če nameravamo postaviti več vprašanj, jih postavimo različnim udeležencem. ❹ Dajmo jim – sedaj je čas, da udeležencem izročimo materiale, ki jih potrebujejo za dokončanje zadolžitve (npr. seznam trditev za človeški bingo ali povezavo do orodja). Upravljanje s časom spomnimo se na znanje iz podpoglavja priprav. Izkušnje s spletnimi aktivnostmi nam kažejo, da nam spletne metode običajno vzamejo nekoliko več časa kot pri izvajanju v živo. zato se predvsem novim spletnim izvajalcem pogosto zgodi, da v nano načrt natrpajo preveč aktivnosti, saj bi radi predali čim več znanja. velikokrat tudi hitijo z izvedbo. raje upoštevajmo, da bodo udeleženci imeli več koristi in se bolje počutili, če bo naš program manj natlačen in tempo izvajanja zmeren. zato aktivnosti že načrtujemo tako, da na koncu pustimo nekaj neopredeljenega časa. v času izvedbe pa redno spremljajmo časovni potek in na koncu raje kakšen del izpustimo, kot pa da bi aktivnost zavlekli. Zaključek Da bodo udeleženci od naših aktivnosti odnesli kar največ, predlagamo, da ima zaključek naslednje tri dele: re昀氀eksijo – udeleženci si bodo zapomnili več, če jim podamo manj znanja in namenimo več časa za razmislek o naučenem (priporočamo vsaj 15 minut pri 4-urni delavnici, pri pouku pa lahko naučeno znanje ponovimo s pomočjo 43 5–10-minutnega kviza na koncu ure) ; nadaljevanje – udeležencem orišimo, kaj sledi (npr. kaj lahko pričakujejo na naslednji aktivnosti, ali nameravamo naložiti gradivo v skupno mapo oz. jim ga bomo poslali po e-pošti). v kolikor je aktivnost del večjega projekta, ne pozabimo povedati, katera aktivnost sledi; zaključni krog – udeleženci dobijo priložnost, da delijo svoje zaključne misli 44 z ostalimi ⸀ 43 Priporočamo uporabo Mentimetra. 44 Primeri vprašanj in poglobljeno razlago najdemo v poglavju 6. 146
7. kako poskrbIMo za veČJo kakovost naŠIH spletnIH IzveDb? 7.9 Literatura • barber, W. e. in taylor, J. n. (1990). The Importance of Goals, Objectives, and Values in the Fisheries Management Process and Organization Dostopno na: https://afspubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/ abs/10.1577/1548-8675%281990%29010%3C0365%3atIoGoa%3e2.3.Co%3b2 [29.5.2022]. • beočanin, t. Cepin, M. Dogenik, s. Guček, M. Mrak Merhar, I. pucelj lukan, p. (2011). Mladinsko delo v teoriji in praksi. ljubljana. Mladinski svet slovenije. • bobek, e. in tversky, b. (2014). Creating visual explanations improves learning. Dostopno na: https:// escholarship.org/uc/item/3gh2z11f [28.5.2022]. • Cepin, M. krzaklewska, e. ples, M. Galun, M. (2018). aBC of youth work: How to work with groups in the changing world. socialna akademija. Dostopno na: https://abc.socialna-akademija.si/wp-content/ uploads/2018/07/abC_of_YW_manual.pdf • Cepin, M. rupnik suhadolnik, s. pugelj, t. pucelj lukan, p. peloza, J. Mesojedec,t. repnik,p Mrak Merhar, I.(2012). Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev: strokovne podlage in priporočila za vzpostavitev sistemov usposabljanja v organizacijah. ljubljana. salve. Dostopno na: https://issuu.com/ socialnaakademija/docs/usposabljanje_mladinskih_voditeljev_in_delavcev [5.6.2022]. • Cepin, M. in Gornik, J. (2003). Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev. ljubljana. Mladinski svet slovenije. (Poglavje 4). • Designmantic. (2014). 15 Golden Principles of Visual Hierarchy. Dostopno na: https://www.designmantic. com/blog/infographics/15-golden-principles-of-visual-hierarchy/ • Designmantic. (2021). 10 Di昀昀erent Ways To Organize Visual Hierarchy In Your Design Dostopno na: https:// www.designmantic.com/blog/organize-visual-hierarchy-in-design/ [5.6.2022]. • Dexcomm. (2020). Business Phone Etiquette 101: The 7 P’s of Call Handling Excellence. Dostopno na: https://www.dexcomm.com/blog/business-phone-etiquette-101-the-7-ps-of-call-handling-excellence [28.5.2022]. • Huntor, D. in rewa, J.(2020). Leading groups online. A down-and-dirty guide to leading online courses, meetings, trainnigs, and events furing the coronavirus pandemic. Dostopno na: https://www. leadinggroupsonline.org/ [28.5.2022] ⸀ • levin, J. r. in anglin, G. J. in Carney, r. n. (1987). On empirically validating functions of pictures in prose. v: Willows, D. M. in Houghton, H. a. ur. The Psychology of Illustration: I. basic research (str. 51-85). new York: springer. • Michels, r. (1949). Political parties. the Free press. • Muršec, s. (2017). II.poglavje: Zakaj delam? v: Cepin M. Priročnik za trenerje v mladinskem delu. ljubljana, Mladinski svet slovenije. (str. 45-48). • pisar, a. kovačič,Č. Galun,M. lah,t. kovačić, t. Habjanič v. (2018). Priročnik: Digitalni domorodci.ljubljana. socialna akademija. • proton technologies aG. Complete guide to GDpr compliance. Dostopno na: https://gdpr.eu/ [28.5.2022] • sinek, s. (2009). How great leaders inspire action. Dostopno na: https://www.ted.com/talks/simon_sinek_ how_great_leaders_inspire_action [28. 5. 2022]. • Weller, D. (2021). A 4-Step Process to Give Instructions to Students. Dostopno na: https://davidrweller. medium.com/4-step-process-to-give-instructions-to-students-c65af90ab991 [28.5.2022]. • Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. (2010). Dostopen na: http://www.pisrs.si/pis.web/ pregledpredpisa?id=zako5834 [5.6.2022]. 147
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 148
Tilen Lah kot že omenjeno v uvodu, moramo vse predloge o tem, kako ravnati s tehnologijo, 8 upoštevati v okviru trenutnega konteksta. tehnologija se ves čas spreminja, hkrati pa se razvija in se ne pojavlja samo naključno. razvoj pomeni, da tisto, kar je bilo nekoč, vpliva na naslednji korak v razvoju ter na tisto, kar imamo danes in bomo imeli jutri. kako nam to koristi? tudi če beremo o rešitvi, ki ne deluje več kot magična paličica, lahko, če se malce poglobimo, vidimo proces pristopa do problema in iz njega razberemo npr. postopek ali besedišče, s katerim si lahko pomagamo tudi, če je celoten proces že zastarel. Morda bo naš predlog, naj ima računalnik vsaj 16Gb raMa za obdelavo videov, kmalu zastarel, a še nekaj časa ne bo zastarel predlog, da googlate: “How much RAM do I need for video editing”. kot pri prejšnjem predlogu, bomo tudi v nadaljevanju uporabljali veliko angleških izrazov, ker so za reševanje problemov neprimerljivo bolj učinkoviti kot slovenski. nekateri iskalniki sicer vsebino sproti prevajajo, a se tehnologija tako hitro spreminja in izumlja nove izraze, da je težko slediti že v angleščini, kaj šele čakati, da se pojavi ustrezen slovenski prevod. to poglavje ne ponuja strokovnega priročnika strojne in programske opreme, ampak predstavi nekaj predlogov, kako pristopiti k reševanju nekaterih problemov. reševanje problemov v hitrem tehničnem svetu temelji na skupnem znanju in hitrem odzivu vsega človeštva, kar pa pomeni, da se za jezik, ki ga razume tako malo ljudi kot slovenščino, večine rešitev ne najde. tudi tiste, ki se pojavijo, so podrejene nestandardiziranim poskusom prevajanj, kar pomeni, da se veliko dobrih vprašanj in odgovorov izgubi med algoritmi spletnih iskalnikov. ehnološki vidik spletnih aktivnosti ključno je vedeti, da ne moremo vsega T 149
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu vedeti in da to tudi ne bi imelo smisla. Če znamo opredeliti problem in googlati, bomo na svetovnem spletu zagotovo našli pristope k reševanju problema. preveri, preizkusi ter ponovi. na začetku ni nihče strokovnjak. več vadimo, hitreje prepoznavamo vzorce in hitreje lahko iščemo še boljše rešitve. v tem delu se bo veliko uporabljenih rešitev nanašalo na orodje zoom, ker je bilo v času nastajanja tega priročnika najbolj razširjeno orodje za videokonference. ostala orodja, ki so namenjena najrazličnejšim rešitvam, ne samo videokonferencam, bodo omenjena le včasih, ker jih je veliko. kompetence, ki jih lahko pridobimo z branjem tega priročnika, lahko hitro prenesemo tudi na druga orodja, zato na predloge glejmo z malce širšega vidika in prenesimo znanje še na ravnanje v drugih situacijah. za uspešno spopadanje z izzivi tehnologije je najpomembnejši pristop do vsega skupaj. spodaj je navedenih nekaj pristopov, ki nam pomagajo do tega, da uspešno pridemo do rešitev. Obstaja čas aktivnosti in čas pred aktivnostjo. ni pomembno, koliko časa neka rešitev vzame pred samo aktivnostjo. pomembno je, da nam omogoči, da v času aktivnosti izzive hitro rešujemo. npr. priprava zaznamkov in učenje bližnjic nam vzame nekaj časa, a smo pripravljeni, da se hitreje odzovemo, če kaj ne gre po načrtih in je potrebno programe znova zagnati. Naj teče. Ni nujno, da popolno. Če ima npr. predavatelj med predstavitvijo manjše izzive in pustimo, da jih reši po svoje (npr. da deli powerpoint predstavitev v načinu za urejanje in ne celozaslonsko). paziti moramo samo, da je besedilo še vedno dovolj veliko, da se razločno bere. raje mu pustimo, da nadaljuje kot želi, da ne prekinemo toka njegovih misli, saj moramo upoštevati, da nismo vsi enako vešči tehnologije in nastopanja. zelo priročno je, če scenarije vseh najpogostejših izzivov preizkusimo na generalki. Če najdemo rešitev, ki deluje, vendar ni točno takšna, kot smo si zamislili, jo obdržimo. Če imamo dovolj časa, jo lahko izboljšamo, a v vsakem primeru imamo rešitev, ki deluje. kot pravijo: “bolje vrabec v roki kot golob na strehi.” Ne podcenjujmo zahtevnosti tehničnega okolja. Da dosežemo, da javnosti nekaj deluje enostavno, se v ozadju odvije nemalo procesov znanja in vaje. preizkusi, preizkusi, preizkusi. Hkrati pa se ne podcenjujmo! skoraj ni problema, za katerega ne bi uspeli najti rešitve v 5–10 minutah iskanja na orodjih Google, Wolframalpha, DuckDuckGo, Youtubu ali podobnem … tudi brez predznanja. 150
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI 8.1 Kako se soočiti s tehničnimi izzivi? tehnologija se neprestano spreminja in je vsak dan bolj kompleksna. bolj kot so sistemi kompleksni, več je priložnosti, kjer gre lahko kaj narobe. naivno je pričakovati, da bomo – tudi če smo že videli, da je bila določena rešitev uspešno uporabljena – brez izzivov vključili nove pogoje in to naredili brez napak. v ozadju je veliko dogodkov, ki se morajo zgoditi v skladu z našimi željami, da bo vse potekalo brez zapletov, a žal je redko tako. Med računalničarji kroži pravilo, da računalnik vedno naredi tisto, kar smo mu ukazali, kar pa ni vedno tisto, kar smo si želeli. verjetno smo že vsi kdaj poskusili samo malo premakniti sliko v Wordovem dokumentu, pa nam je uničilo celotno postavitev dokumenta. program je naredil točno to, kar smo mu ukazali, ne pa tistega, kar smo si želeli, saj nismo vedeli, kaj točno mu sporočamo. zgodi se, da gre kaj narobe in pri tehnologiji je za to še več priložnosti. zato sta reševanje in predvidevanje problemov ter iskanje rešitev zelo uporabni in skoraj nujno potrebni kompetenci. pogosto pa sta zanemarjeni, ker se marsikomu zdita samoumevni. nekaterim sta mogoče celo intuitivni, a kljub temu ni narobe, če si malce pobližje ogledamo njuno strukturo. Če smo v tem že dobri, nam bo pomagalo pri lažjem pomnjenju in hitrejši odzivnosti v prihodnje. 1 Da si malce širše orišemo situacijo, začnimo na koncu. kaj želimo doseči pri reševanju problemov? poiskati želimo rešitev. rešitev mora biti optimalna, kar pomeni, da moramo z njo doseči najboljši predviden možni rezultat in hkrati največ možnih dobrih učinkov in čim manj slabih (tudi tistih, ki jih nismo predvideli), z najbolje izkoriščenimi viri. Da lahko predpostavimo rešitev, moramo poznati problem, še pred tem pa jasno identi昀椀cirati učinek problema oz ⸀ simptom. Morda zveni kompleksno in precej abstraktno, a je širšo sliko dobro razumeti v primerih, ko se nam konkretno zatakne, z enostavnimi pristopi pa ne dosežemo nobenih rezultatov. Če gremo od začetka, se običajno zgodi, da najprej vidimo učinek problema. zakaj mu ne rečemo enostavno problem? ker je običajno tako, da najprej zaznamo probleme in rešitve, ki smo jih že kdaj v celoti videli (npr. miška se ne premika na ekranu, torej moramo najverjetneje zamenjati baterije), šele kasneje pa tiste sestavljene (npr. miška 1 Za bolj konkretne primere algoritmov skočimo na konec poglavja. 151
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu se ne premika na ekranu, torej najverjetneje oddajnik ne dela ali pa je zaslon/računalnik zamrznjen). to običajno vodi do tega, da preizkusimo rešitve, ki so nam znane, potem pa obtičimo. rešitve pogosto iščemo med znanci in na spletu. Da rešitev lažje najdemo, se moramo zavedati, kako se rešitev sploh znajde na spletu. Če bi posplošili, da je imelo 100 ljudi podoben problem, kot ga imamo sami, jih je veliko od teh 100 nad problemom obupalo, ga na nek način obšlo ali našlo hitro rešitev, ki je bila zanje dovolj dobra, da se s problemom niso več ukvarjali. Če se jim npr. odpira powerpoint predstavitev s celotnim ozadjem v črni barvi, bodo na hitro priredili predstavitev in se s tem ne bodo ukvarjali; zapomnili si bodo samo, da morajo drugič uporabiti drug računalnik ker “na tem predstavitve pač ne delajo”. 20 od prej omenjenih 100 jih bo za rešitev morda pobrskalo na spletu in mogoče jih bo samo nekaj od teh, če rešitve ne bodo našli, problem delilo na kakšnem forumu in za rešitev poizvedovalo med člani. tisti, ki bodo pisali, bodo opisali svoj problem in okoliščine. Če ne bodo dovolj jasno napisali, kaj so simptomi, ki jih zaznavajo, in okoliščine, jih bodo ostali ali ignorirali ali pa opomnili na to, da jim manjka preveč podatkov, da bi lahko predlagali rešitev. Tudi če sami ne vemo, kaj se dogaja, je za iskanje rešitve ključno, da smo speci昀椀čni. Če v naš spletni iskalnik (ang. search engine (npr. Google, ecosia, DuckDuckGo)) vpišemo “mouse is not working”, nam bo ponudilo nešteto rešitev. že mogoče, da je med prvimi tista prava, vendar jo bomo našli hitreje, če dodamo še nekaj podrobnosti (npr. operacijski sistem našega računalnika in ostalo, kar pač vemo). rezultat iskanja “mouse not working, windows 10, after resetting computer and battery change” bo veliko boljši. sprva seveda poskusimo srečo z iskalnimi izrazi, kot je “top 10 reasons for mouse not working”, ker se morda rešitev skriva ravno tam. Če nam to ne prinese rezultata, pa lahko energijo usmerimo v to, da bomo ugotovili, katere besede in besedne zveze je najverjetneje uporabil nekdo, ki je imel enak problem. v osnovi gre samo za razumevanje 152
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI načina komuniciranja. Med komuniciranjem ostalih potreb v življenju in reševanjem problemov ni velike razlike ⸀ vedno poskusimo jasno komunicirati na najbolj splošni ravni nato pa upamo, da nas bodo poslušalci razumeli. Če nam ne uspe, lahko dodamo nekaj podrobnosti in poskusimo še enkrat. smo že kdaj slišali za pogovor, podoben temu? • “Prineseš s seboj še žogo, prosim? • Katero žogo? • Tisto kot ponavadi. • In katera je to? • Pa saj veš, no … Tisto, ki smo jo imeli že zadnjič, ko smo bili cel dan pri tistem na tistem pikniku …” podobno komunicira veliko ljudi, ki opisuje svoje probleme, kar pomeni, da je naša naloga, da ugotovimo, katere besedne zveze je taka oseba uporabljala, ko je opisovala problem, da jih lahko tudi sami uporabimo in nam algoritmi iskalnikov prikažejo pravi rezultat. Morda se zdi ta kompetenca nepomembna, a je verjetno ena najbolj uporabnih pri iskanju rešitev na spletu. ta kompetenca loči tiste, ki hitro najdejo rešitve, in tiste, ki ne razumejo, kako imajo lahko drugi pri iskanju vedno tako srečo. kje nam ta kompetenca najbolj koristi? pri ubeseditvi in razumevanju problema. Če nekaj na avtu ne dela, ga peljemo k nekomu, ki se na to spozna. Če pa želimo pogledati, ali je vseeno kaj, kar bi lahko sami popravili, potrebujemo natančnejšo opredelitev problema (npr. pnevmatika pušča, žarnica ne deluje, včasih avto ne vžge …). oglejmo si primer, da nam nekdo na generalki spletne aktivnosti pred glavnim dogodkom sporoči, da nas ne sliši. predpriprava: pred spletno aktivnostjo poskrbimo za sekundarni kanal komuniciranja ali možnost njegove vzpostavitve (npr. da imamo telefonske številke vseh prisotnih in oni našo, s katero se nam odpre kanal, po katerem bomo lahko reševali problem). vzemimo si minuto časa in pomislimo na prve tri rešitve, ki se jih spomnimo. lahko povprašamo tudi ljudi okoli nas, če imajo kakšno dobro idejo. 153
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu primeri možnih razmislekov, kadar nekdo javi, da nas ne sliši: ali kdo sploh govori (in ali ostali to slišijo)? ali ima v nastavitvah utišan zvok (ali celotnega sistema ali posameznega programa)? ali ima slušalke priključene v pravilni vhod? Če nam to ne pomaga, ponovno zaženemo računalnik. v določenih primerih med premisleke sodi tudi: ali ga res nihče ne sliši? problem je lahko tudi na strani enega izmed slušateljev, zato je vredno preveriti, ali je problem resnično tak, kot ga zaznamo mi. ali je zvok utišan (ang. mute)? ali je mikrofon pravilno priklopljen v računalnik in pravilno postavljen? nato poskusimo (že stokrat slišano) rešitev; ponovni zagon računalnika. ponovni zagon je zelo učinkovit, saj reši veliko težav, ki so nastale zaradi kompleksnosti algoritmov in omejitev strojne opreme pri daljšem času delovanja računalnika. Če to ne pomaga, začnemo z iskanjem na spletu. najprej uporabimo izraze kot so npr. “top sollutions when ___” oz. v tem primeru “sound in Zoom not working”. Če med ponujenimi rešitvami ni primerne, si z besednimi zvezami, ki smo jih zasledili med iskanjem, pomagamo do boljših rešitev. Med iskanjem npr. “sound in Zoom not working” smo ugotovili, da je veliko opisov problemov s prekinjanjem zvoka. v enem izmed opisov zasledimo, da zvok sploh ne dela že od samega začetka. ker to ne ustreza našemu problemu, iskanje popravimo v nekaj bolj primernega, kot npr. “can’t hear only one participant in the Zoom meeting”. običajno v že nekaj poskusih iskanja preberemo nekaj zadetkov, spremenimo iskalni izraz in ponovimo celoten cikel, dokler ne najdemo dovolj dobre besedne zveze, ki nam prikaže več povezav s primernimi predlogi reševanja problema. ko imamo več izkušnj hitreje ugotovimo, kateri viri so zanesljivi in kateri ne oz. kateri nam bolj ustrezajo glede na slog razlage. nekaterim bodo bližje rešitve 2 3 4 na redditu ali Quori , drugim bo morda na Wikihow . zelo uporaben je tudi 5 Youtube , kjer lahko, če imamo srečo in najdemo pravo rešitev, samo sledimo navodilom na posnetku, ne da bi se morali poglabljati in razumeti vse korake. 2 Reddit, https://www.reddit.com/ 3 Quori, https://eberron.fandom.com/wiki/Quori 4 Wikihow, https://www.wikihow.com/ 5 You Tube, https://www.youtube.com/ 154
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Morda se postopek sliši zapleten, a se ga hitro navadimo in ko ga usvojimo, dobimo občutek, da so vsi problemi samo korak stran od rešitve. za skoraj vse probleme lahko predpostavljamo, da nismo prvi, ki smo naleteli nanje in da zanje nekje na spletu že obstaja rešitev – samo ugotoviti moramo, kako ustrezno opisati problem, da pridemo do rešitve. pri reševanju problemov nam lahko preventivno pomaga tudi preprečevanje problemov. največ uporabnih zadetkov nam bo ponudilo, če v Google vpišemo: “top tips for” (vnesi problem ali orodje – npr. "stable internet connection") “top problems with” (npr. "Zoom meetings") “most common mistakes when” (npr. "teaching online") Če poskušamo izvedeti za napake že pred pojavo problema, nam bodo takšni in podobni iskalni nizi prikazali najpogostejše napake, na katere se bomo lahko pripravili že pred aktivnostjo. nekaj več o pogostih problemih in kako jih preprečevati pa si bomo ogledali v naslednjih podpoglavjih. Negativni učinki Predvideni problemi Nepredvideni problemi Opaženi Gre za probleme, ki jih predvidimo in zaznamo Problemov nismo predvideli vnaprej, vendar jih problemi tekom izvajanja (npr. zagotovo nekdo ne bo opazimo tekom izvedbe. Rešujemo jih sproti, nato znal deliti zaslona in vemo, da mu bomo znali se o njih pogovorimo pri vrednotenju, da bomo pomagati). naslednjič nanje pripravljeni. Neopaženi Ker smo probleme predvideli vnaprej, do Na vse se ne moremo pripraviti in vedno bodo problemi njih sploh ni prišlo (npr. gosti nam svoje ostali problemi, ki jih sploh ne bomo opazili. predstavitve pošljejo vnaprej in jih lahko Nekatere lahko zaznamo po izvedenih aktivnosti, iz digimojster deli). vrednotenja udeležencev. 8.2 Tehnična priprava na izvedbo v tem podpoglavju si bomo ogledali, kako lahko vplivamo na to, da bo izvedba potekala čim bolj gladko. kaj so nasveti in varnostni ukrepi ki jih lahko upoštevamo? ker ni mogoče jasno pokazati vseh alternativ in pasti, se moramo v vsaki situaciji odločati pragmatično. ni praktično, da se za rutinski sestanek pripravimo enako kot na slavnostno podelitev državnih priznanj. vložili bi preveč truda za premalo učinka. v zvezi s tem bomo v tem sklopu predstavili nekaj osnov. pogled z različnih zornih kotov in situacij pa bomo poglabljali in predstavili še skozi različne primere do konca poglavja. 155
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu v osnovah bomo pogledali z vidika manjših in enostavnejših aktivnosti. recimo, da je merilo to, da lahko aktivnost izvedemo tako sami kot v paru. v vsakem primeru, če izvajamo večje ali manjše aktivnosti prek spleta, je pripravo dobro deliti na tri dele, glede na to, koliko virov je potrebnih, da pojav izzivov preprečujemo in razrešujemo. pri delu se lahko soočimo z različnimi izzivi: 6 izzivi , za katere potrebujemo več dni ali tednov, da jih premagamo; izzivi, ki jih lahko premagamo že v dnevu ali nekaj urah pred aktivnostjo; izzivi, ki se pojavijo tekom aktivnosti, za katere je predvideno, kako jih lahko premagamo ali pa imamo za njih pripravljene alternative. na začetku je dobro oceniti, koliko časa potrebujemo za premagovanje izziva, da vemo, kdaj moramo začeti, da bomo pripravljeni do izvedbe. najprej preverimo vse hitro preverljive rešitve izziva (npr. ob nedelujoči internetni povezavi najprej preverimo, ali je internetni kabel priključen v našo napravo in v modem ter če ta deluje, preden se lotimo brskanja po nastavitvah). Morda bomo morali kupiti samo nov kabel, kar je hitro rešljivo, če živimo v večjem mestu in se to zgodi sredi tedna. bistveno težje pa je, če je že večer in se nahajamo daleč od trgovinskih centrov ali celo na dan, ko so trgovine zaprte. lahko pa že v osnovi naletimo na težje rešljiv problem, kot je npr. nestabilen usmerjevalnik (ang. router) in moramo za dostavo novega počakati en delovni dan. najboljše, kar lahko storimo, je, da aktivnosti poskusimo izvesti nekaj delovnih dni pred dejansko izvedbo aktivnosti. pomembno je, da vse dele aktivnosti izvedemo, kot bi jih z udeleženci, saj je ena izmed bolj nevarnih miselnosti, da lahko kaj preskočimo, ker bo zagotovo delovalo. pomembno je, da vse prehode preizkusimo, ne samo, da o njih razmišljamo. le tako bomo zaznali morebitne napake, ki jih lahko naredimo. zveni, kot da traja predolgo, ker lahko hitro dobimo občutek, da smo na vse pomislili in generalke ne potrebujemo. vendar bomo zanjo hvaležni, če se bodo pojavile napake, ki jih nismo uspeli predvideti in jih na aktivnosti ne bomo ponovili. za enostavnejše aktivnosti je dovolj, da vzpostavimo primarno spletno okolje (npr. v zoomu), se nanj povežemo še s kakšnim računalnikom in telefonom, ker se telefoni in računalniki različno odzivajo. Morda prosimo tudi kakšnega prijatelja, da nam pomaga in skupaj preizkusimo ključne dele aktivnosti (npr. menjava govorca, nastavitve virtualnih sob, deljenje zaslona in/ali glasbe). Dobro vodilo je, da je nekaj vredno preizkusiti, če moramo na nekaj klikniti, da se sproži nek dogodek. 6 Predvidene probleme imenujemo izzivi. 156
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Nekaj izvedbenih in tehničnih nasvetov Kako izkoristiti avdio in video prvine, da se pokažemo v najboljši luči Kot pogleda/višina oči kamere, ki so nameščene v prenosne računalnike ali telefone, nas običajno ne snemajo pod najboljšim kotom in nas običajno zajamejo tako, kot bi nas nekdo gledal od spodaj navzgor. ljudje smo navajeni pogleda iz oči v oči, zato je dobro, da npr. napravo podstavimo ali pa jo držimo na taki višini, da je kamera postavljena približno na višino naših oči in tako poskušamo doseči enak učinek kot pri srečanju v živo. lahko si omislimo namensko stojalo, lahko pa nam situacijo reši že kup knjig. ko govorimo, predvsem če kaj razlagamo in želimo pozornost, je dobro, da vsake toliko časa pogledamo v kamero. Enostaven trik, ki ga lahko uporabimo, je, da okno primarnega spletnega okolja (npr ⸀ Zoom) pomanjšamo in ga na zaslonu postavimo čim bližje kameri. Pri večini prenosnikov je to na vrhu zaslona. Tako bomo avtomatsko gledali okno in bo naš pogled vedno usmerjen proti kameri ⸀ Dober zvok v video industriji obstaja pravilo, da slaba kvaliteta zvoka hitreje kot slaba kvaliteta slike povzroči, da je video neprijeten za gledanje. to lahko sami hitro preverimo. na Youtubu poiščemo eno novico ali predavanje s slabo kvaliteto zvoka in dobro kvaliteto slike ter drugo z dobro kvaliteto zvoka in slabo kvaliteto slike. Hitro bomo ugotovili, nad katero novico bomo prej obupali. enako lahko opazimo tudi pri spletnih aktivnostih z video pogovori. Če želimo boljšo kvaliteto zvoka, se ne smemo zanašati na notranji mikrofon v naši napravi, saj ta avtomatsko zaznava tudi vse zvoke iz okolice in jih pomeša z odmevi v naši sobi. poceni, a učinkovit korak naprej, so naglavne slušalke (ang. "headphones") z vgrajenim mikrofonom. te imajo mikrofon ves čas na enaki razdalji od naših ust, ki bolje zaznava naš govor. zvoke iz okolice zato tudi lažje odstrani. Še boljša izbira je kravatni mikrofon (ang. "lavalier mic"), ki si ga pripnemo na ovratnik in nam ne kvari izgleda. na določenih aktivnostih, še posebej bolj prestižnih, je to cenjeno. Če malo pobrskamo po različnih kanalih na Youtubu, vidimo, da jih večina uporablja eno od različic kravatnega mikrofona. Hitro bomo zaznali razliko med tistimi, ki imajo res dobro kvaliteto zvoka, ker uporabljajo profesionalno opremo, in tistimi, ki jih kvaliteta zvoka izda. zvok in sliko 157
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu lahko v zoomu preizkusimo na povezavi z navodili, ki jo dobimo, če v Google vpišemo “Zoom test sound and video” (za druga okolja, npr. Microsoft teams uporabimo "Teams test sound and video"). Osvetlitev obraza svetloba, ki nam sije na obraz z zaslona naprave, je običajno bolj modre barve, zaradi katere nismo videti najbolj naravno. Hitro bomo opazili razliko med sliko nekoga, ki je osvetljen samo s svetlobo zaslona v temni sobi in sliko nekoga, ki je v dobro osvetljenem prostoru ali na soncu. Hladni/modri svetlobi lahko kljubujemo tako,s tem da razsvetlimo prostor, spustimo vanj kak žarek sonca ali pa s pomočjo spreminjanja barve ekrana v toplejše barve – npr., da izberemo nočni način (ang. night mode monitor). več svetlobe imamo, lažje bo kamera zaznavala barve in manj bomo na sliki zaznati granulacije in sivin. izognimo se silhuetam Če sedimo s hrbtom obrnjeni proti zelo svetli steni ali nepokritim oknom, bo naša spletna kamera poskušala uravnotežiti to svetlo ozadje z našim obrazom – naš obraz se zato običajno izgubi in je videti kot silhueta. poskrbimo, da je naš obraz dobro osvetljen, npr. tako, da smo postavljeni pod kotom na okno, v vsakem primeru pa je pomembno, da ne gledamo direktno v okno, saj lahko s tem škodimo očem. kadar gledamo direktno proti oknu, lahko izziv premagamo z zaveso, ki razprši svetlobo. Druga možnost pa je, da vzamemo (namizno) svetilko in jo postavimo za zaslon na tak način, da nam osvetli obraz, vendar nam ne sveti v oči. za tiste, ki bomo pred kamero dlje časa in nam profesionalni izgled veliko pomeni, je smiselno, da si priskrbimo svetlobni obroč (ang. "ring light") s stojalom, ki ni drag, vendar bistveno izboljša naš izgled. Virtualno ozadje kar je za nami, ko smo pred kamero, je lahko nemoteče, lahko samo krade pozornost, lahko pa je nekaj, česar drugi ne bi smeli videti. paziti moramo, da v posnetek ne zajamemo podrobnosti v našem prostoru, ki jih ne želimo deliti z ostalimi (občutljive informacije, družinske slike ali deli prostora, kamor zahajajo ostali ljudje, ki jih ne želimo pokazati). 158
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI veliko aplikacij nam omogoča uporabo zamegljenih ozadij (ang. blurred background) ali virtualnih ozadij (ang. virtual background). Če ne vemo, za katero bi se odločili, je dobro, da izberemo vsaj zamegljeno ozadje. v zoomu to naredimo tako, da sredi klica na spodnjo levi strani zaslona poiščemo ikono za video in zraven nje kliknemo na majhno puščico, usmerjeno navzgor. Izberemo možnost “Choose virtual background” in nato izberemo “Blur”. po istem postopku lahko v zadnjem koraku izberemo tudi virtualno ozadje. v Microsoft teamsu sredi klica kliknemo na tri pikice, kjer izberemo “More actions”, nato “Show background e昀昀ects” in tam izberemo ozadje, ki ga želimo (zamegljeno ali kakšno drugo virtualno ozadje). virtualna ozadja so zelo uporabna npr. v primeru, ko imamo več izvajalcev in želimo, da se jih takoj opazi. Če jim vnaprej pripravimo virtualna ozadja v sklopu celostne gra昀椀čne podobe aktivnosti, izgleda bolj profesionalno, hkrati pa je udeležencem lažje hitro poiskati in slediti povezovalcem programa. lahko pa hitro postane moteče, če se za ozadje izbere napise ali npr. neprimerno velike logotipe sodelujočih organizacij. Dobro pravilo je, da logotipu namenimo toliko prostora, kot ga televizija za logotip svojega programa. Izbira virtualnega ozadja je manj primerna, če se naše aktivnosti udeleži oseba z okvaro sluha, ki zaradi takega ozadja težje zaznava naš govor, mimiko oz. gestikulacijo. 159
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu bližnjice na tipkovnici (nekaj praktičnih primerov za zoom) na Mac (ios) tipko v zoomu navadno nadomesti kombinacija tipk + . na določenih Windows računalnikih pa moramo poleg tipke pritisniti še tipko ⸀ Vklop/izklop videa naše kamere: + (Windows); vklop/izklop zvoka našega mikrofona: ko držimo pritisnjeno preslednico, nas ostali slišijo (podobno kot voki-toki (ang. walkie-talkie)) ali pa + (Windows); vklop/izklop deljenja zaslona (ang. screen share): + ; prikaži/skrij pogovorno okno (ang. chat): + ; dvigni/spusti roko (ang. Raise/lower hand): + ; zamrznitev deljenja: funkcija omogoča, da začasno zamrznemo deljenje, medtem pa poiščemo kakšen drug dokument ali pobrskamo med zapiski. ko je vklopljena funkcija s katero zamrznemo deljenje (ang. pause share), ostali udeleženci vidijo zamrznjen dokument, medtem ko mi dostopamo do različnih dokumentov ali programov. Izbrani dokument nas čaka, da ga ponovno »oživimo« in nadaljujemo s predstavitvijo, kar storimo s klikom na ukaz za nadaljevanje deljenja (ang. resume share). Če bi namesto tega kliknili na ukaz za izklop deljenja (ang. stop share), bi prekinili deljenje in se premaknili v osnovno zoom okno, postopek delitve zaslona pa bi morali ponoviti; T + ; R vklop/izklop snemanja aktivnosti na računalnik: + ; menjava med našimi kamerami (če jih imamo več): + N ⸀ 160
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Preverjanje tehnike internetna povezava Če je le mogoče, se ne zanašamo na Wi-Fi in se na internet priklopimo prek kabla, saj je taka povezava bolj zanesljiva, ker je manj podvržena ostalim motnjam iz okolja. Če ne gre drugače in je Wi-Fi signal naša najboljša možnost, se pred začetkom aktivnosti prepričajmo, da povezava deluje. na spletni 7 lahko preverimo hitrost prenosa podatkov. za aktivnosti z do 20 strani speedtest udeleženci nam hitrost nalaganja (ang. "upload") ne sme pasti pod 2 Mb/s. običajno je tudi dobro, da pred vsako aktivnostjo z več udeleženci izklopimo in ponovno vklopimo vse naprave, ki jih uporabljamo (npr. računalnik, usmerjevalnik, modem), da zmanjšamo možnost napak. Oprema in kanali komuniciranja skoraj vsak novejši telefon ali računalnik (naj)nižjega ranga je danes sposoben izvesti video aktivnost z okoli 20 udeleženci. za večje in tehnično zahtevnejše aktivnosti (npr. konference, simpozije, kombinirane aktivnosti, ki hkrati potekajo 8 : prek spleta in v živo, …), pa je priporočljivo, da naprava izpolnjuje določene pogoje raM: več kot 16 Gb; ssD: kjer so shranjeni vsi uporabljeni dokumenti; prenos k sebi (in od sebe (ang. download/upload) za stabilno in hitro internetno povezavo: 50 Mb/s / 20 Mb/s; dodaten zaslon za lažje spremljanje in upravljanje; dodatna naprava za opazovanje aktivnosti z vidika udeleženca; dodatna naprava za komuniciranje z ekipo: npr. telefon. Nekaj dodatnih nasvetov preverimo, ali so predvidena kakšna vzdrževalna dela, izklop elektrike ali interneta v času izvajanja naše aktivnosti. ne posodabljajmo aplikacij in programov, ki jih uporabljamo, po tem, ko smo izvedli generalko. nikoli ne posodabljajmo orodij tik pred aktivnostjo. ne zanašajmo se na baterije naprav. Imejmo pripravljeno vse potrebno za električno napajanje, kljub temu pa prej napolnimo baterijo naprave, če se slučajno zgodi kaj nepredvidljivega. 7 Naslov spletne strani: https://speedtest.net 8 Podatek je aktualen leta 2022. 161
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu na zaslonu (odprti programi, spletne strani) in računalniku (odprti programi v 9 ) imejmo odprte samo tiste programe, ki jih potrebujemo za izvajanje ozadju aktivnosti. vse ostalo bo za nas morda moteče, saj bo znižalo zmogljivost računalnika in po nepotrebnem zvišalo možnosti za pojav zapletov. Tehnična podpora – delo digimojstra pri izvajanju aktivnosti v živo si lahko vse materiale pripravimo na mizo zraven nas, imamo ves čas pregled nad njimi in jih uporabimo, ko jih potrebujemo. narava v digitalnem svetu pa je taka, da vse gledamo skozi okno (zaslon). to okno ni kot miza, kjer je vse pred nami, ampak je največkrat tako, kot bi na mizo zložili vse na en kup, nato pa iskali, kar potrebujemo. ravno zato je vzpostavljanje tekočega poteka (ang. 昀氀ow) aktivnosti na spletu precej zahtevno. za vse bolj zahtevne aktivnosti (npr. daljše, z več udeleženci ali take, ki zahtevajo večjo profesionalnost) potrebujemo nekoga v ekipi, ki je zadolžen za optimalno delovanje vsega digitalnega in reševanje sprotnih tehničnih težav. to osebo imenujemo digimojster. Delo poteka bistveno bolje, če je v ekipi nekdo, ki skrbi za vsebino, in nekdo, ki skrbi za tehniko. priporočljivo je, da za vse izvajalce (in včasih tudi za organizatorja) obstaja dodaten kanal, prek katerega se lahko med aktivnostjo usklajujemo glede ključnih zadev, npr. reševanja problemov. priporočamo, da je to kanal, ki ga lahko uporabljajo na ločeni napravi, da ne moti glavnih zaslonov, kot so npr. Whatsapp, Discord in Messenger ⸀ Digimojster lahko pomaga pri različnih tehničnih vidikih aktivnosti. Priprava vsebine Idealno je, če je digimojster nekdo, ki ima poleg tehničnih znanj vsaj nekaj tistih kompetenc, ki jih ima glavni izvajalec aktivnosti. tako lahko digimojster že od začetka pomaga z nasveti (npr. katere aktivnosti je možno izvesti digitalno, katere so alternative). tako so aktivnosti bolj kvalitetno izvedene in običajno s tem zmanjšamo možno število zapletov. Tehnična priprava gostov in ostalih organizatorjev Digimojster vodi tehnični potek aktivnosti (npr. pridruževanje, spremembe, prehodi). Gostom in organizatorjem pomaga (na generalki in dogodku), da so tehnično pripravljeni (npr. pregleda delovanje kamer in mikrofonov, okolja, preveri, ali imajo vsi posodobljeno aplikacijo, če jim kaj drugega povzroča težave). 9 Več najdemo v podpoglavju 8.2 Plan B – kaj gre lahko narobe pri izvedbi pod alinejo Programi, ki upočasnjujejo delovanje računalnika iz ozadja. 162
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Tehnična pomoč in podpora Udeleženci imajo pogosto težave tik pred ali ob začetku aktivnosti s povezovanjem na primarno spletno okolje (npr. zoom, Microsoft teams, Discord). Digimojster lahko v pogovornem oknu (ang. chat) pomaga tistim, ki imajo težave pri dostopu do našega primarnega spletnega okolja, znotraj aplikacije, prek telefona ali e-pošte tistim. ta del ni zanemarljiv. na večjih dogodkih se to dogaja prepogosto, da bi se lahko s tem ukvarjal kar kdorkoli, ki je zadolžen za izvajanje programa. Med odmori bo vedno veliko dela. bodimo vsaj 5–10 minut pred začetkom vsakega sklopa na voljo, ker nas bo zagotovo kdo kje potreboval. Med aktivnostjo moramo biti pozorni na: zajem slike zaslona (ang. print screen), npr. za potrebe preverjanja prisotnosti ali za skupinsko fotogra昀椀jo – seveda vedno z dovoljenjem udeležencev; objavo navodil in povezav v pogovornem oknu ali prek prenosa obvestil (ang. broadcast), medtem ko nekdo podaja navodila; deljenje raznovrstnih materialov, npr. različnih slik, videov, glasbe v ozadju nadzor vlog – kdo je gostitelj (ang. host) in kdo vse so sogostitelji (ang. co-hosts), da imamo vse pod nadzorom; izpostavitev osebe (ang. spotlight) v pravem trenutku, npr. nekdo mora slediti vrstnemu redu izpostavitev; sledenje komentarjem in nagovarjanje udeležencev ali posredovanje njihovih prošenj izvajalcu ali drugi osebi, zadolženi za to; upravljanje s skupinami – digimojster lahko dodeli pravico deljenja, govorjenja ipd., lahko pa tudi upravlja z glavno sobo in virtualnimi sobami. kdo bo kje, ali so osebe dodeljene naključno ali ne, ali bodo lahko prosto prehajali med sobami, kako se bodo sobe zapirale (avtomatsko ali ročno), ali bodo prejeli opozorilo, ali bomo imeli odštevajočo uro in/ ali časovno opozorilo pred zaprtjem sob in še mnogo malenkosti, ki se na prvi pogled zdijo samoumevne, a so zelo pomembne pri izvajanju določenih metod in hitro pripeljejo do zmede, če se jim ne posvetimo. Dober digimojster lahko prav takšne situacije predvidi in s tem pripomore k nemotenemu poteku aktivnosti, kjer se vsi počutijo kar se da dobro in sproščeno glede izzivov zaradi tehnologije. 163
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Plan B – kaj gre lahko narobe pri izvedbi v tem delu si bomo ogledali tipične primere tega, kar gre lahko narobe, in nekaj pristopov, kako se lahko poskusimo kaosu v zadnjem trenutku izogniti. ogledali si bomo, kako lahko optimiziramo računalnik pred aktivnostjo, da zmanjšamo možnost težav, kako si zagotovimo čim večjo možnost pričakovanega delovanja omrežja in omrežnih naprav ter nekaj praktičnih pristopov, povezanih z okoliščinami in udeleženci na aktivnosti. Optimizacija računalnika Ponovni zagon kdaj smo nazadnje računalnik ponovno zagnali? Če naš računalnik deluje počasi, je to lahko znak, da ga je treba znova zagnati, še posebej, če je od zadnjega zagona minilo že dlje časa. Med uporabo računalnika se številni procesi izvajajo v ozadju. ko preveč teh procesov v ozadju ni zaključenih, porabljajo velike količine virov procesiranja, shranjevanja ipd., ki bi lahko bili namenjeni boljšemu delovanju našega računalnika, in zaradi tega računalnik dela počasneje. to je tudi razlog, da pri večini zapletov vedno najprej svetujejo ponovni zagon računalnika. računalniški procesi se lahko ujamejo v zanko in pogosto jih ponoven zagon obnovi. Zaprimo vse programe in datoteke, nato pa znova zaženimo računalnik. Prav tako je priporočljivo, da ponovno zaženemo računalnik tudi v trenutku, ko nam program npr. pri namestitvi to priporoča. Pregrevanje računalnika Če se nam prenosni računalnik na otip zdi pretopel (najtoplejši deli so že skoraj neprijetno topli na dotik), so najpogostejši trije razlogi za to, da: imamo računalnik na podlagi, ki otežuje prezračevanje (npr. ga imamo na nogah, pokritih z odejo), je računalnik prepoln delovnih procesov in morda že star, so odvodi za prezračevanje zaprašeni. prvo težavo rešimo tako, da računalnik postavimo na trdo podlago (npr. na mizo) ali ga celo na zadnji strani podložimo npr. s svinčnikom. zadnjo težavo lahko rešimo tako, da računalnik nesemo nekomu, ki ga zna očistiti, ali pa ga očistimo sami 164
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI (z stisnjenim zrakom v pršilu) – seveda mora biti računalnik takrat ugasnjen. Če je računalnik tudi počasen, pa je lahko vzrok za to nešteto težav; nekatere bomo omenili v nadaljevanju. Trenutno najcenejši način za pohitritev starejših računalnikov; če je računalnik nekoliko starejši in ima še disk tipa HDD (ang ⸀ "hard disk drive"), je najcenejša posodobitev, ki neprimerljivo poskrbi za hitrejše delovanje računalnika (kot npr. hitrejše odpiranje programov, hitrejše brskanje po spletu), menjava diska za tip SSD (ang ⸀ "solid state disk"), ki jih dobimo že za nekaj 10 € ⸀ Programi, ki ovirajo hiter zagon ali se nam ob zagonu računalnika odprejo programi, za katere niti ne vemo, čemu služijo? Če smo opazili, da računalnik potrebuje vedno več časa za zagon, je lahko rešitev v tem, da pregledamo, za katere programe je nujno, da se zaženejo ob vsakem zagonu računalnika. pritisnemo tipke + + in izberemo program Upravitelj opravil (ang. Task manager) ali v orodni vrstici s programi z desnim miškinim gumbom kliknemo na prazen prostor in prav tako izberemo upravitelja opravil. ko se prikaže okno, izberemo zavihek zagon (ang. startup). Med naštetimi programi pogledamo, katerim je omogočen hitri zagon. tiste, ki jih ne potrebujemo vsakič ob zagonu računalnika, 10 z desnim klikom na miški onemogočimo . tako bo zagon računalnika odslej hitrejši. problem nastane zato, ker nas veliko programov, ki jih namestimo na računalnik, nekje med namestitvijo vpraša, če lahko zaženejo ta program ob vsakem zagonu računalnika in mi običajno to potrdimo, ne da bi vedeli, kaj točno potrjujemo. zaradi te preobremenitve se naš računalnik upočasni že pri zagonu. Programi, ki iz ozadja upočasnjujejo delovanje računalnika opažamo, da računalnik tudi po zagonu deluje bistveno počasneje, kot je včasih. Morda so v ozadju odprti programi, za katere niti ne vemo, in porabijo preveč virov, da bi lahko drugi programi optimalno delovali. odprimo Upravitelja opravil (ang. "Task manager"), izberimo zavihek procesi (ang. 10 Za več informacij za Windows operacijski sistem lahko pogooglamo"remove startup programs", kako to naredimo na Mac (iOS) pa iščemo "disable launching programs at startup". 165
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu processes) in nato kliknimo na podzavihek Cpe (ang. "CPU"), ki vam bo pokazal, kateri program potrebuje največ procesorske moči, ali podzavihek pomnilnik (ang. "RAM"), ki vam bo pokazal, kateri od programov porabi največ pomnilnika. Google Chrome je znan po tem, da lahko v primeru veliko odprtih zavihkov porabi velik delež pomnilnika in s tem upočasni celoten računalnik. Če je imamo kakšen program, ki ga ne uporabljamo ali pa porabi preveč virov, ga lahko zapremo, tako da z desnim klikom na imenu programa izberemo možnost zaključi proces (ang. end task). Če nam imena programov in procesov, ki se izvajajo, niso znana, jih poiščemo v Googlu in hitro bomo ugotovili, kaj je bolj priporočljivo; da jih pustimo delovati v ozadju ali da jih zapremo (morda so celo del škodljive programske opreme, npr. virusov).preverimo lahko tudi, ali se pripravlja varnostna kopija sistema in ali naš protivirusni program izvaja popolno skeniranje sistema. ti procesi bodo računalnik zelo upočasnili, vendar le dokler se ne zaključijo. Če je naš sistem začasno počasen, je to lahko eden od razlogov. procese pa lahko načrtujemo ob optimalnejšem času, 11 npr. ponoči. Hranjenje podatkov Izkoriščenost diskovnega pogona preverimo tako, da odpremo program Moj računalnik (ang. This PC) in preverimo, kako zasedeni so naši diski. z desnim klikom miške na disk izberemo lastnosti (ang. "Properties"), kjer pogledamo, koliko imamo še prostora na disku. prostega prostora moramo ohraniti vsaj 20 %; če ga bo manj, bomo zaznali počasnejše delovanje računalnika. nekaj hitrih načinov, kako lahko sprostimo prostor na disku: izpraznimo koš na namizju, a prej preverimo, če je v njem kaj uporabnega; zaženimo pripomoček za čiščenje diska, ki je na voljo za brisanje začasnih datotek in vseh drugih nepotrebnih datotek v našem računalniku; poiščimo storitev za shranjevanje v oblaku (npr. Google Drive) in tam shranimo nekaj velikih in pomembnih datotek; priskrbimo si dodaten (zunanji) disk (v Googlu iščimo "top"/"budget drives"); izbrišimo večje datoteke, ki jih ne potrebujemo več. 11 Za več informacij lahko v Googlu iščemo "backup"/"antivirus scan scheduling". 166
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Pomnilnik Imamo dovolj pomnilnika (ang. RAM)? računalnik je na nek način kot delovišče, kjer se zida velik objekt. v njem imamo skladišče z materialom (disk), strokovnjake za raznovrstna opravila, ki se izvajajo (procesor), vse to pa bi delovalo bistveno slabše, če ne bi imeli dovolj osebja pri logistiki, ki bi te materiale pravočasno pripeljali do strokovnjakov (pomnilnik). trenutno povprečen računalnik dobro deluje z 16 Gb pomnilnika, a bo standard kmalu narasel na 32 in več Gb pomnilnika, saj se tehnologija hitro razvija. trenutno priporočeno velikost pomnilnika lahko hitro ugotovimo, če v Googlu iščemo "how much ram is recommended for "… (npr. "video editing"). Preveč odprtih oken in programov v operacijskem sistemu ali brskalniku ne imejmo preveč odprtih oken ali programov. Med delom lahko odpremo veliko oken, zavihkov in programov, ki jih potem pustimo odprte, da se izvajajo v ozadju. to nam lahko zelo upočasni delovanje računalnika. preveč aktivnih programov ali zavihkov imamo lahko odprtih tudi v brskalniku. vprašajmo se, koliko programov izvajamo hkrati ter koliko zavihkov je aktivnih v našem brskalniku. vsak odprt zavihek in vsak odprt program zavzame določeno količino prostora v našem pomnilniku. Če jih hkrati izvajamo preveč, to pomeni, da zmanjšamo pomnilnik in procesorsko moč, ki sta na voljo v našem računalniku. seveda je računalnik prilagojen, da izvaja veliko procesov hkrati, a to ne pomeni, da mu lahko naprtimo izvajanje vseh mogočih programov v istem trenutku. v brskalniku imejmo odprte samo zavihke, ki jih trenutno uporabljamo. naredimo zaznamek in shranimo strani za uporabo v prihodnje (pri tem je trenutno najbolj zmogljiv brskalnik Mozilla Firefox) in zaprimo zavihek. za nadaljnjo organizacijo in enostaven dostop do shranjenih strani lahko svoje zaznamke združimo v mape (npr. za delo, recepte, branje itd.). Če želimo vedeti, kako shraniti več zavihkov hkrati, v Googlu iščemo "how to save multiple tabs in" (npr. Google Chrome, Firefox). 167
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Delovanje v načinu nizke porabe (in nizke učinkovitosti) Če uporabljamo prenosni računalnik z operacijskim sistemom Windows v načinu nizke porabe (način varčevanja z energijo), ga lahko to upočasni z namenom, da nam omogoči čim daljše delovanje računalnika. v iskalniku računalnika levo spodaj poiščemo nadzorno ploščo in v njej izberemo strojna oprema in zvok, Možnosti porabe in nato kliknemo na Ustvari načrt porabe. na voljo imamo 3 možnosti; visoka zmogljivost, varčevanje z energijo in uravnoteženo delovanje. Če potrebujemo računalnik, ki je bolj zmogljiv, izberimo način visoka zmogljivost ali Uravnoteženo. za več o tem lahko v Googlu iščemo "how to change power mode in/on" (npr. Windows 10, Mac (ios), iphone). Preveč dodatkov za brskalnik ali res potrebujemo vse razširitvene dodatke v našem brskalniku? ali razširitve brskalnika učinkovito opravljajo svoje naloge? preveč neučinkovitih razširitev brskalnika lahko upočasni računalnik. preglejmo, katere razširitve še uporabljamo in jih je vredno obdržati. ostale odstranimo (za več informacij lahko v Googlu iščemo "how to disable plugins/addons/ extensions in" npr. DuckDuckGo). Računalnik je morda prestar ali zastarel Če je bil naš računalnik v uporabi več kot 5 let, je lahko počasno delovanje nekaj pričakovanega. seveda je vredno prej preveriti zgoraj napisano in zamenjati kakšen disk, a na koncu je kljub temu možno, da je prišel čas za menjavo računalnika. na neki točki naš računalnik zaradi pogostih izdaj posodobitev (ang. upgrades) za programe ne bo več izpolnjeval minimalnih zahtev za določene posodobitve, kar nam bo omogočilo le še delo s starimi in zastarelimi programi. enako se zgodi tudi pri starejših telefonih. Možnosti pri tem nimamo veliko. lahko: kupimo nov računalnik, pri tem pa premislimo ali je bolje prenesti določene podatke s starega na novega ali narediti kopijo starega računalnika, da lahko takoj nadaljujemo z delom v okolju, ki smo ga navajeni (v Googlu iščimo "how to clone old computer to a new one; tips to improve an old computer"), posodobimo strojno opremo računalnika ali sprejmemo delo s počasnim računalnikom. 168
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Nasveti za optimiziranje povezave z internetom Če najprej preverimo težave pri nas, si bomo prihranili veliko časa, saj bomo težavo pogosto rešili, preden bomo poklicali operaterja. običajno nas bodo tudi oni preventivno vodili čez osnovne korake preverjanja, ki so navedeni v tem dokumentu. Ponoven zagon naprave kot pri vseh napravah, ki so namenjene procesiranju in obdelavi podatkov, je vedno vredno najprej preizkusiti ponovni zagon. vedno začnemo pri napravi, s katero delamo (npr. naš računalnik, telefon), in nadaljujemo po poti navzven. potem, ko ponovno zaženemo svoj računalnik, preverimo, ali so vsi kabli dovolj čvrsto priklopljeni. nato ponovno zaženemo usmerjevalnik (ang. router), če ga imamo, in zatem še modem. večina teh naprav ima gumb za prižig. Še bolje pa je, če napravo za 10 sekund izklopimo iz elektrike. Različne vrste priklopa vedno je bolje, če smo na usmerjevalnik (ang. router) priključeni s kablom kot pa prek Wi-Fi povezave. Wi-Fi signal potuje po zraku in ima veliko omejitev. odbija se od sten, pohištvo mu slabša signal ipd. kadar teče povezava po kablu pa ni nobene ovire, zato s tem zvišamo odzivnost in je tudi internetna povezava posledično hitrejša. Če imamo naprave priključene s kablom, vedno preverimo, ali so vsi pravilno priključeni, preden preverjamo druge stvari, ker se pogosto zgodi, da se kateri od kablov malo iztakne. Uporabniki omrežja počasi prihaja na trg tehnologija oFDMa usmerjevalnikov (ang. router), ki bo izboljšala povezavo večjemu številu hkratnih odjemalcev interneta. trenutno je na trgu še veliko usmerjevalnikov, ki tega ne omogočajo. Če se lahko na usmerjevalnik priključimo samo s kabli, je jasno, da je lahko priključenih toliko naprav, kot je priključenih kablov. pri Wi-Fi povezavah pa to ni tako jasno, čeprav deluje zelo podobno. Če se bomo na povprečen usmerjevalnik za domačo uporabo povezali z 20 napravami, bo na vseh internet zelo slabo delal, ker se bo usmerjevalnik trudil povezavo, namenjeno 4 napravam, razdeliti, kar mu ne bo najbolje uspelo. zato lahko pogosto zaznamo, da v dvoranah, šolah ipd., kjer je dostop do Wi-Fi-ja prost, ta ne deluje najbolje, ko se nanj poveže veliko naprav. to se običajno zgodi zato, ker jih veliko uporablja usmerjevalnike za domačo uporabo in mislijo, da bodo delovali tudi, ko se bo z njimi povezala kopica naprav. pomembno pa je ugotoviti, kako se omrežje uporablja. 169
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Če bomo potrebovali čim bolj nemoteno linijo, preverimo, da z istim usmerjevalnikom niso povezani uporabniki, ki trenutno uporabljajo večjo pasovno širino, (npr. za predvajanje videov na orodjih, kot sta 12 Youtube in net昀氀ix, ali igranje nekaterih zahtevnih iger ). Uporaba druge naprave ali spletnega mesta začnimo z očitnim: se težava pojavlja samo na eni napravi ali na vseh naših napravah? Če ima naš računalnik težave, preverimo, ali se lahko naš dodatni računalnik priklopi na internet. Če se težava pojavi samo pri eni napravi, je povsem verjetno, da je težava samo na tej napravi. Če se določenega spletnega mesta ne naloži, poskusimo z eno ali raje več drugimi (npr. spletne strani večjih podjetij). Če lahko obiščemo druga spletna mesta, je verjetno, da je težava pri samem spletnem mestu, ki ga poskušamo obiskati, in bomo morali počakati, da ga lastniki popravijo. težava je lahko tudi na predpomnilniku našega brskalnika. poskusimo obiskati spletno mesto v oknu za zasebno brskanje ali v drugem brskalniku in preverimo, ali to odpravi težavo s povezavo. poskusimo lahko počistiti predpomnilnik in piškotke brskalnika, vendar bodimo previdni in se najprej prepričajmo, katerih piškotkov ne smemo izbrisati, saj nam to lahko povzroči dodatne težave (npr. piškotki spletne banke, pomnjenje gesel ipd.).več o brisanju predpomnilnika in piškotkov lahko izvemo, če v Googlu iščemo "how to clear browser cache, how to clear browser cookies". Programi v ozadju Možno je, da se v ozadju izvaja kakšna posodobitev ali pa kateri od programov uporablja preveč pasovne širine. to preverimo na enak način, kot smo to naredili, ko smo preverjali uporabo procesorja in pomnilnika (upravitelj opravil), le da zgoraj izberemo podzavihek omrežje (ang. "Network"). Če nam je pomembno, da se računalnik ne začne posodabljati sredi belega dne, lahko nastavimo urnik posodabljanja (v Googlu iščemo "how to disable automatic updates in" (npr. Windows 10, steam). 12 Imejmo v mislih, da je večina spletnih iger običajno ne porabi veliko pasovne širine. 170
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI Pridobimo boljši signal 13 Hitrost interneta lahko preverimo na različnih lokacijah . večkrat in na različnih lokacijah preverimo, kje imamo dovolj dober signal za opravljanje želenega dela. Če je naš usmerjevalnik starejši od 5 let, preverimo, če bi bil nakup hitrejšega dobra investicija, saj se nam najverjetneje to izplača že zaradi uporabe prenovljenih protokolov. ena možnost je uporaba ojačevalcev signala (ang."Wi-Fi booster", "Wi-Fi extender", "repeater", "ampli昀椀er"), ki nam bodo pomagali pripeljati Wi-Fi signal do tistih kotičkov, kjer samo z usmerjevalnikom ne gre. Morda je vredno razmisliti o lokaciji brezžičnega usmerjevalnika v našem prostoru. najbolje je, da so naprave, ki se povezujejo s tem usmerjevalnikom, v smeri pogleda, brez preprek. ljudje, debelejši zidovi in rastline zelo hitro oslabijo moč signala. Če smo v prostoru, kjer naša naprava zaznava več Wi-Fi signalov (npr. od sosedov), je morda vredno (a že tehnično zahtevnejše) preveriti, če se signali prekrivajo po frekvencah, in zamenjati oddajno frekvenco našega usmerjevalnika. Za najpomembnejše situacije, kjer želimo najmanj zapletov z internetno povezavo, pa imejmo napravo na internet priključeno s kablom ⸀ Dodatne ideje dobimo z iskanjem v Googlu "how to improve your wi昀椀 signal". Zadnja možnost: pokličimo svojega ponudnika internetnih storitev Č e smo poskusili vse in imamo še vedno težave z internetno povezavo, je čas, da pokličemo svojega ponudnika storitev. težava je lahko prisotna pri njih in se je morda tudi že zavedajo ter jo rešujejo. Če imamo ob določenih urah dneva upočasnitve (pomislimo na ure po pouku in zvečer), je mogoče, da naš ponudnik internetnih storitev preprosto ne more obvladati povečane obremenitve uporabnikov. v tem primeru se morda splača premisliti o novem ponudniku ali nadgradnji paketa. 13 Hitrost lahko preverimo tudi na: www.speedtest.net. 171
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Okolje in ljudje zamislili smo si vrhunski dogodek. optimizirali smo opremo in preverili vse, kar smo lahko, da ne bomo imeli težav s povezavo, na koncu pa še 14 vedno lahko pride do zapletov tako pri udeležencih kot tudi pri izvajalcih . za konec bomo predstavili še nekaj primerov interakcij med ljudmi in tehnologijo, ki nam lahko zamajejo tla pod nogami. Nepripravljeni gosti/udeleženci pomembnejše goste je vedno dobro povabiti na generalko ali vsaj na preizkušanje tehnologije pred dogodkom, tudi če je to samo 30 minut prej. zgodilo se bo, da bomo gosta vprašali, ali se bo znal pridružiti in ali potrebuje pomoč, in se s tem ne bomo preveč ukvarjali. na dan dogodka pa se bo izkazalo, da se gosta slabo sliši in se vidi samo njegovo silhueto, ker ima v ozadju sonce, ki mu sveti naravnost v kamero. Dober način, da se ne izmuznejo generalki, je, da jih prosimo, da pridejo zaradi nas, da bomo lahko preverili, če nam vse deluje. pri tem pa lahko preverimo, kakšen je nastop gosta in mu ponudimo predloge za optimizacijo. lahko npr. skupaj preverimo, ali se lahko premakne po prostoru, 15 kjer je primernejša osvetlitev, ali ima možnost dodatne osvetlitve ali ima morda kakšen boljši mikrofon. Če ima težave z mikrofonom, mu tudi pokažemo, kako lahko na računalniku preklopi na drugi mikrofon (npr. na notranjega od prenosnika), če mu prvi nagaja. Pomoč gostom na njihovem računalniku včasih je veliko lažje gostu pomagati, če vidimo njegov zaslon. na zoomu, Microsoft teamsu ipd. lahko prosimo, če nam delijo celoten zaslon. stopničko višje pa lahko gremo, če nam zaupajo, da jim pomagamo s programi za oddaljeno pomoč (npr. teamviewer), ki nam omogočajo, da začasno prevzamemo oddaljen nadzor nad njihovim računalnikom in tako postorimo vse potrebno (npr. namestimo potrebne posodobitve in programe, zamenjamo nastavitve). Gosti/udeleženci z manj digitalnimi kompetencami veliko se nas je že udeležilo raznih spletnih aktivnosti in na vsaki je kultura nekoliko drugačna. orodja se vsakič uporablja na malo drugačen način. tako ne moremo od vseh udeležencev pričakovati, da bodo strokovnjaki pri uporabi 14 O nasvetih za delo z ostalimi deležniki in človeškim vidikom izvajanja spletnih aktivnosti si lahko več preberemo v poglavju 7. 15 V podpoglavju 8.2.najdemo dodatne predloge za boljšo osvetlitev. 172
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI različnih orodij in njihovih funkcij. Delo udeležencem in nam olajšamo tako, da jim ključna navodila sporočimo vnaprej. pošljemo jim lahko npr. navodila, kako se prehaja med virtualnimi sobami (ang. breakout rooms), kako se dvigne roko (ang. raise hand) in kje se nahajajo ostale funkcije. 16 V Canvi pripravimo navodila (lahko vsebujejo tudi netiketo ) in jih z uvodnim e-sporočilom pošljemo udeležencem na mail, da si jih lahko predhodno ogledajo. Če je le možno, jim pokažemo, kje in kako lahko izbrana orodja tudi sami preizkusijo (npr. na poskusnih strežnikih orodja ali morda na poskusni aktivnosti, ki jo organiziramo večer pred aktivnostjo) ⸀ nekateri gostje so preveč ponosni, da bi priznali, da ne znajo uporabljati programov in naprav. priporočamo, da tiste, ki se jezijo nad tehnologijo, identi昀椀ciramo in jih povabimo, da nam pomagajo preveriti, ali je naš digimojster vse pravilno uredil. na ta način bomo bolj prepričani, da bo vse delovalo. nestabilno okolje lahko se nam zgodi, da šele na dan aktivnost, par minut pred izvedbo, napovejo izpad električnega toka v našem okolju za naslednje pol ure. Če nismo previdni 17 in imamo veliko materialov v oblaku (ang. cloud) , lahko ob izgubi interneta ti postanejo nedostopni. Morda se zdi oboje privlečeno za lase, a smo v zadnjem letu oboje izkusili. odvisnost od spleta in tehnologije nas spravi v tako nestabilen položaj, da si je vredno zagotoviti še kakšno dodatno rešitev, če gre kaj narobe. zato je praktično imeti dodatno primarno spletno okolje, v katerem lahko spletno aktivnost nadaljujemo (npr. če ne deluje Microsoft teams, se povežemo prek zooma ali Discorda in obratno). vse naše načrte in dokumente, ki jih potrebujemo, je varneje shraniti tudi 18 . pomaga pa tudi, če lokalno (na svojem računalniku, ne samo v oblaku) 19 ⸀ imamo natisnjen nano načrt preventivno si je dobro pripraviti tudi navodila, ki jih lahko v primeru, da primarno spletno okolje ne deluje, hitro pošljemo na e-naslove udeležencev. 16 Več o netiketi najdemo v poglavju 6. 17 Npr. v Google Drive, One drive ali Dropbox. 18 Tudi Youtube videe je dobro naložiti na naš disk (ang. download). 19 Več o scenariju (nano načrtu) si lahko preberemo v podpoglavju 7.2 173
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Različne razsežnosti za pripravo na spletne aktivnosti ni čarobne paličice, zato moramo naše potrebe oceniti glede na različne dejavnike. Drugače se bomo pripravili in izvajali protokolarno aktivnost kot pa aktivnost, ki bolj spodbuja aktivno participacijo. Drugače bomo izvedli dogodek za 20 udeležencev kot pa za 150 udeležencev. v tem delu bomo našteli stvari, na katere je dobro pomisliti, da si lažje ustvarimo pravo sliko spletne aktivnosti in da česa ne pozabimo. našteli pa bomo tudi nekaj koristnih smernic za pripravo in izvedbo dogodka. 20 Odločitve o načrtovanju pred aktivnostjo : bomo imeli kakšnega soizvajalca ali gosta? premislimo o tem, ali bi naredili vodnik za soizvajalce ali goste, da bomo vsi bolj prepričani o našem znanju. v Googlu iščimo, kaj že obstaja in vodnik priredimo glede na naše potrebe. kdo vse bo govoril? Imamo vsi kvalitetno opremo (mikrofon, kamera)? znamo vsi pripraviti prostor in urediti nastavitve opreme? ali vsi potrebujemo čas za vajo in preverjanje tehnike in vsebine? ali bomo uporabljali pogovor prek pogovornega okna? v različnih orodjih lahko pogovor tudi popolnoma izključimo ali pa omejimo njegovo uporabo. ali bomo uporabljali deljenje zaslona? kdo bo vse bo delil zaslon? bodo delili zaslone tudi po sobah? bomo uporabljali kakšno orodje za interaktivno sodelovanje? kviz? bodo udeleženci potrebovali več naprav? ali bomo uporabljali sobe? bodo časovno omejene? bomo z udeleženci komunicirali med delom v sobah? kako? ali bo potrebna registracija? ali bo mogoče spremljati, kdo se je udeležil dogodka, omejevati število prijav, …? bo dogodek posnet? kako in s kom se bo posnetek delil? 20 Instructional and Information Technology Services (IITS).Checklist for Zoom Meeting. Dostopno na: https://www.csusm.edu/iits/iitsforyou/zoom/meeting/index. html [29.5.2022] 174
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI to moramo udeležencem sporočiti najkasneje ob prijavi. kako bo povezava do dogodka deljena? Ima kdorkoli, ki ima dostop do povezave, dostop do dogodka? koliko prej želimo vedeti, koliko bo udeležencev (bolj vpliva na aktivne kot na pasivne dogodke)? bodo udeleženci dogodka dobili kakšne materiale (virtualne ali 昀椀zične)? powerpoint in druge predstavitve, spletne povezave do rešitev nalog, ki jih bomo razdelili na dogodku, videoposnetki, izročki, idr. Pri načrtovanju aktivnosti je dobro pomisliti tudi na nekatere druge dejavnike. Poiščemo največkrat uporabljene funkcije najprej v Googlu iščemo ime aplikacije, ki jo uporabljamo, in "keyboard shortcuts", kar nam omogoči hiter pregled nad največkrat uporabljenimi funkcijami in nam hkrati olajša delo, ko katero od njih potrebujemo. Dovolimo udeležencem, da se nam pridružijo pred začetkom to bo sprostilo tiste, ki so na aktivnosti raje kakšno minuto prej (v tem primeru ne pozabimo pripraviti ozadja z uvodnim besedilom – čas začetka, kaj potrebujemo, idr.) in nam omogočilo pregled nad številom udeležencev pred začetkom. Izklop zvoka udeležencev ob vstopu začetek bo tako bolj miren, brez prekinjanja z zvoki iz ozadja udeležencev. veš, da + izklopi zvok v zoomu vsem udeležencem, razen gostitelju (ang. "mute participants on entry")21? Uvodno e-sporočilo s povezavo vsem udeležencem v spletni aktivnosti (udeležencem, izvajalcem in gostom) pošljemo uvodno e-sporočilo s povezavo do primarnega spletnega okolja. vse deležnike je dobro tudi elektronsko obvestiti o tem, kar smo se z njimi dogovorili glede spletne aktivnosti, ter jim poslati še druge napotke (npr. katere materiale morajo pripraviti, da morajo poiskati mirno okolje). v 21 To možnost priporočamo zgolj ob aktivnostih z velikim številom udeležencev, saj s tem izgubimo uvodno kramljanje, ki pomaga pri ustvarjanju sproščenega vzdušja. 175
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu najslabšem primeru bomo imeli zapisano, kar smo dorekli na sestanku, služi nam lahko tudi kot zapisnik. pošljimo povezavo do primarnega spletnega okolja vsem izvajalcem, gostom in udeležencem. Nastavitve in preizkušanje pred spletno aktivnostjo (priporočljivo jih je izvesti v tednu pred dogodkom): dnevni red spletne aktivnosti delimo z vsemi soizvajalci, gosti in udeleženci; z vsemi izvajalci, gosti in digimojstrom (v nadaljevanju izvajalci) preizkusimo zahtevnejše aktivnosti, kot so npr. delitve zaslona in predstavitvenega materiala/aktivnosti, preizkušanje mikrofonov in kamer z napravami, ki jih bodo uporabljali v prostoru, v katerem bodo na dan aktivnosti (t. i. generalka); vsi izvajalci posodobimo aplikacijo (npr. zoom) v računalniku ali napravi, ki jo bomo uporabljali na spletni aktivnosti (pred generalko); preglejmo prijave udeležencev, zanimive odgovore na vprašanja (npr. kakšno je njihovo znanje, kateri operacijski sistem uporabljajo, s katero napravo se bodo povezali); če bo spletna aktivnost množično obiskana in interaktivna (udeleženci bodo na njej npr. delili zaslone, govorili, sodelovali), je dobro organizirati pripravljalno aktivnost tudi za udeležence, na kateri bodo lahko spoznali orodja in preverili, ali vse deluje; na nekaterih spletnih aktivnostih (npr. na podelitvi priznanj) bomo npr. uporabljali video, ki smo ga pripravili. Hitro lahko pride do kakšnega zapleta, zato je dobro, če na nekatere stvari pomislimo že vnaprej; video vedno predvajamo s primernega računalnika (takšnega, ki kljub obremenitvi dobro deluje, ima dovolj pomnilnika, dobro strojno opremo, 22 je očiščen in tehnično pripravljen (npr. na internet povezan s kablom); 22 Več o tem, kako računalnik očistimo in tehnično pripravimo, najdemo v podpoglavju 8.2.3. 176
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI aplikacijo optimiziramo za predvajanje videa (v Googlu iščemo "optimize screen share for video"); video predvajamo z diska računalnika in ne s posrednika (npr. z Usb ključa); ker vsaka sprememba/premik poveča možnosti za pojav zapletov, lahko več videov združimo v enega in vnaprej posnamemo tudi vmesne nagovore; v vsakem primeru pa si shranimo tudi videe po kosih, če se kje kaj zaplete in jih potrebujemo; video izvozimo v obliko zapisa .mp4 v velikosti 1080 pikslov oz. po trenutnem standardu; če želimo biti dodatno previdni, pa video izvozimo še v kakšnem manjšem formatu (npr. 720 pikslov) in z nižjo bitno hitrostjo (ang. bitrate), ki nam bo zagotovila, da bo računalnik video lažje obdelal (ang. data processing). Med spletno aktivnostjo: sledimo nano načrtu spletne aktivnosti – dobro je, če ga natisnemo in računalnik uporabljamo v druge namene; digimojster tehnično podpira aktivnost (npr. odpira virtualne sobe, predvaja glasbo); soizvajalec ali digimojster spremlja klepet, vprašanja in odgovore ter po potrebi pošilja vprašanja/komentarje izvajalcem, 23 ⸀ da jih nagovori Po spletni aktivnosti: izvozimo pogovor (ang. chat), če ga potrebujemo za arhiviranje (ang. "export chat"); izvozimo registracijski seznam, če ga potrebujemo za spremljanje udeležencev (ang. "export participant list"); delimo posnetek dogodka. 23 Ostale, bolj vsebinske zadolžitve, so opisane v podpoglavju 7.8 177
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Hiter seznam za preverjanje24 ta seznam je bil zasnovan za hiter pregled celotne spletne aktivnosti in ga sestavljajo tipični elementi, na katere je dobro pomisliti. vsaka aktivnost je edinstvena, a lahko s takšnim seznamom, ki si ga lahko tudi sami prilagodimo in dopolnimo, nekatere stvari za trenutek odmislimo, ker jih imamo nekje napisane, in se lažje osredotočimo na vsebino. Pred aktivnostjo poskrbimo za to, da imamo: računalnik, povezan z internetom (najbolje s kablom), slušalke z mikrofonom ali zunanji mikrofon (da se izognemo povratnim zvočnim informacijam), spletno kamero (če želimo, da nas drugi vidijo), miren prostor za našo aktivnost (ni šumov iz okolja in ljudi), nano načrt naše aktivnosti (lahko natisnjen), predvsem del s časovnimi razporedi in vlogami vseh izvajalcev, vire, ki jih želimo uporabiti ali deliti (npr. powerpoint predstavitve, videe), dogovor o tem, kdo skrbi za klepet in odgovarja na vprašanja udeležencev med aktivnostjo, pripravljena navodila, ki jih pošljimo gostom (npr. predavateljem), dovolj časa za vajo/preizkušanje funkcij našega primarnega spletnega okolja, ki jih bomo potrebovali; pripravljen naslovni diapozitiv, z imenom aktivnosti, uro začetka aktivnosti in priročnimi kratkimi navodili za udeležence (lahko jih npr. še enkrat opozorimo, naj pred začetkom pripravijo vse, kar bodo kasneje potrebovali). Pred začetkom aktivnosti je dobro poskrbeti, da udeležencem jasno predstavimo: naj imajo stabilno povezavo, datum in uro aktivnosti, naj nas obvestijo o težavah z dostopnostjo, lahko jim damo dodaten kontakt, če gre vmes kaj narobe, navodila za pridružitev in povezavo za sodelovanje, 24 lse Eden centre for education enhancement. Getting started with Zoom checklist. Dostopno na: https://info.lse.ac.uk/sta昀昀/education/Assets/Documents/COVID-19- planning/GettingStartedwithZoom-Checklist-昀椀nal-.pdf [29. 5. 2022] 178
8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI netiketo in smernice za aktivnost (npr. da vsak potrebuje svoj računalnik, tudi če so v istem prostoru, da poiščejo tih prostor, da lahko istočasno sodelujejo, da 25 ). pričakujemo od njih aktivno sodelovanje Vsaj nekaj minut pred aktivnostjo: naložimo svojo predstavitev in vse vire na računalnik, pripravljen za uporabo (prenos z npr. Usb ključa/diska zagotovo upočasni predvajanje, lahko pa povzroči tudi dodatno težavo); počistimo namizje (virtualno, dobro pa si je urediti prostor tudi 昀椀zično – npr. pospraviti mizo); Priporočljivo je, da na počistimo namizje in odstranimo kar ni potrebno za našo aktivnost (še posebej pomembno, če bomo med sejo delili svoj zaslon). na primarno spletno okolje se povežimo vsaj 20 minut pred načrtovanim časom začetka, da imamo čas za preverjanje nastavitev (npr. delovanje mikrofona, kamere); Za prijetnejše čakanje pred uradnim začetkom lahko dodamo glasbeno podlago ⸀ preverimo, ali smo svojemu soizvajalcu dodelili pravice sogostitelja (ang. co-host). 25 Kadar šno昀氀jači (ang. "lurkers ") niso zaželeni, je to potrebno udeležencem vnaprej povedati. 179
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Na začetku aktivnosti: počakajmo 5 minut, da se tudi tisti, ki so morda prišli kasneje, namestijo; ko se nam udeleženci pridružijo, jih vsakega posebej pozdravimo (glasovno ali prek pogovornega okna (ang. chat)); udeležence opomnimo, naj preizkusijo svoj mikrofon in zvočnike (lahko tudi posredno z vprašanjem, kot je: “kako ste danes?”); na kratko predstavimo primarno spletno okolje in kako ga uporabljamo, vključno z osnovnimi funkcijami, ki jih bomo potrebovali. Konec aktivnosti: zaključimo snemanje in shranimo posnetek (če smo aktivnost snemali), shranimo kopijo klepeta (če je potrebno). 8.3 Literatura • California state University san Marcos. (2021). Checklist for Zoom Meeting. Dostopno na: https://www. csusm.edu/iits/iitsforyou/zoom/meeting/index.html [20.6.2022] • Društvo študentov invalidov slovenije. (2021). Učinkovita uporaba spletnega orodja Zoom za učitelje. Dostopno na: http://www.dsis-drustvo.si/wp-content/uploads/2021/01/U%C4%8Dinkovita-uporaba- spletnega-orodja-zoom-za-u%C4%8Ditelje.pdf [20.6.2022] • Instructional and Information technology services (IIts).Checklist for zoom Meeting. Dostopno na: https://www.csusm.edu/iits/iitsforyou/zoom/meeting/index.html [29.5.2022] • lse eden centre for education enhancement. Getting started with zoom checklist. Dostopno na: https:// info.lse.ac.uk/sta昀昀/education/assets/Documents/CovID-19-planning/Gettingstartedwithzoom- Checklist-昀椀nal-.pdf [29. 5. 2022] 180
Mojca Galun in Maja Drobne Vse o spletnih 9 metodah Izbira prave metode je umetnost vsakega izvajalca, le najboljši pa znajo metode tudi pravilno prenesti v nova okolja. v tem poglavju se bomo potrudili predstaviti nekaj dodatne teoretične podlage za izbor metod, nato jih bomo nekaj predstavili, v zadnjem delu pa bomo raziskali, kako metodo v živo prenesemo na splet ter na kaj vse moramo pomisliti, ko ustvarjamo svojo lastno metodo. prenos metod na splet in izdelava novih spletnih metod, ki so predstavljene v zadnjih dveh podpoglavjih, izhaja predvsem iz naših lastnih izkušenj in re昀氀eksij po izvedbah. Močno verjamemo, da so raznolike spletne metode bistvo spletnih aktivnosti in so skrivno orožje, ki spletno aktivnost spremeni v sodelovalno, zato si želimo širiti željo po raziskovanju in preizkušanju, saj potrebujemo čim večje število aktivnih spletnih izvajalcev neformalnih izobraževanj in ostalih mladinskih aktivnosti, da bomo pridobili tako širok nabor spletnih metod neformalnega izobraževanja kot jih obstaja za delo v živo. 9.1 Kako izberemo pravo metodo? v naslednjih podpoglavjih bomo našli različne teoretične podlage, ki so lahko uporabne v procesu izbire, načrtovanja, izdelave in izvedbe metode. naj to velja kot povabilo, da si jih preberemo in jih uporabimo kot miselni okvir, ki nam pomaga razviti lasten čut za izbiro metod. Hkrati pa se moramo zavedati, da preveliko posploševanje izničuje individualno obravnavo udeležencev, ki je najbolj pomembna takrat, ko govorimo o vključevanju. 181
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 1 Izbira metode je odvisna od naslednjih dejavnikov : vrednot in poslanstva – izbira predvsem pa način, kako metode uporabimo, odražajo naše vrednote in poslanstvo organizacije, za katero aktivnost izvajamo; učnih ciljev – namen posamezne metode je izpolnitev pripadajočega učnega cilja (npr. želimo, da se udeleženci z nečim seznanijo, nekaj preizkusijo ali naredijo); vsebine – določeno vsebino je lažje predstaviti na določen način (npr. reševanja kon昀氀iktov se lahko lotimo z igro vlog, medtem ko je potopis po afriki težko narediti prek možganske nevihte, če udeleženci še niso bili v afriki); faze razvoja skupine – skupina tekom aktivnosti prehaja skozi različne faze razvoja (npr. na začetku globoki pogovori ne bodo zaživeli, prav tako ob koncu aktivnosti ne moremo predavati, saj si udeleženci želijo deliti svoja 2 ; izkustva) zaznavnih stilov udeležencev – tekom celotne aktivnosti se trudimo, da uporabimo metode, ki zajamejo različne zaznavne stile; dinamike izobraževalnega procesa in aktivnosti – aktivnost moramo opazovati kot celoto in razmisliti, kakšno dinamiko in čustveno stanje v skupini je pustila prejšnja metoda, ter poskrbeti, da se količina zahtevanega sodelovanja skozi aktivnost spreminja (npr. težko 4 ure poslušamo predavanje, hkrati pa nekateri udeleženci ne bodo zadovoljni, če bomo 4 ure uporabljali samo sodelovalne metode, kjer bomo vso vsebino črpali iz udeležencev samih); katero fazo učenja želimo podpreti (v katerem delu procesa se nahajamo) – v kolbovem ciklu poznamo 4 faze učenja, ki nam olajšajo pot do znanja, in prav je, da tekom aktivnosti izkusimo vse (npr. metode za podajanje vsebine so primerne za konceptualizacijo, nikakor pa ne za aktivno ponovno eksperimentiranje); značilnosti posameznikov in skupine – število, starost, izkušnje, vrsta okolja, odnosi v skupini; prostora in časa, ki nam je na voljo za to aktivnost; virov – običajno imamo na voljo omejene količine 昀椀nančnih, človeških in materialnih virov. 1 Muršec, S. (2017). Kako izberem pravo metodo. Metodologije in metode. V: Cepin, M. Priročnik za trenerje v mladinskih organizacijah. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Poglavje 10. 2 Več o razvoju skupine najdemo v podpoglavju 6.2.1 in v osnovnem gradivu: Tuckman, B. (1965). Developmental sequence in small groups. Psychological Bulletin. 63 (6), 384 – 399. Dostopno na: https://doi.org/10.1037/h0022100. 182
9. vse o spletnIH MetoDaH Kolbov cikel – kje v procesu se nahajamo 3 kolbov cikel je postal že stalnica v teoriji, razlaga pa izkustveno učenje in s tem podpira razumevanje področja neformalnega učenja ter mladinskega dela. tudi na spletu veljajo podobne zakonitosti glede najučinkovitejših načinov zagotavljanja podpornega okolja za učenje in kolbov cikel je v to okolje popolnoma prenosljiv. Izkustveno učenje poveže doživetje, opazovanje, spoznavanje in re昀氀eksijo v cikel. kolbov krog izkustvenega učenja je krog konkretne izkušnje, razmišljujočega opazovanja, abstraktnega pojmovanja in aktivnega ponovnega eksperimentiranja (z učenjem lahko začnemo na katerikoli točki). pri načrtovanju spletnih aktivnosti se bomo torej prav tako omejili pri uporabi t. i. plenarnih metod, kot so predavanja in prezentacije, prikazovanje videoposnetkov itd., in dali prednost izkustvenim aktivnostim. KOLBOV CIKEL Konkretna izkušnja TI TI AKOMODATIVNI DIVERGENTNI STIL STIL Aktivno ponovno NAREDITI eksperimentiranje NAREDITI OPAZOVATI opazovanje KONVERGENTNI ASIMILATIVNI (konceptualizacija) STIL STIL MISLITI MISLITI Abstraktno pojmovanje VAKOG – model zaznavnih stilov udeležencev ko izvajamo aktivnosti v živo, vedno razmišljamo o tem, kako bomo poskrbeli za raznolike metode, ki bodo naslovile različne zaznavne stile udeležencev. eden od bolj znanih modelov se imenuje VAKOG (vizualni, avditivni, kinestetični, olfaktorični in gustatorični tip). kako pa to naredimo na spletu? kako poskrbimo, da vsi udeleženci, ne glede na svoj učni tip, dobijo priložnost za učenje, in kako strukturiramo koncept učenja na spletu, da bo še vedno efektivno? 3 Kolb, D. A. (1984). Experiential learning: Experience as the source of learning and development. Englewood Cli昀昀s, N.J: Prentice-Hall. 183
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu naslavljanje različnih čutov je pomembno in lahko prispeva k boljši izkušnji na spletu. ko prilagajamo metode na spletu bodimo pozorni, da poskušamo naslavljati naslednje: vizualni tip (vid) – udeležencem moramo pričarati tudi vizualno izkušnjo, saj je to ključnega pomena, da bodo z nami interaktivno sodelovali. poskrbimo za vizualno privlačne materiale ter hkrati dovolimo udeležencem, da jih soustvarjajo z nami. poskrbimo še, da bodo govorno podana navodila vedno na voljo tudi pisno v pogovornem oknu. avditivni tip (sluh) – poskrbimo, da bodo naša navodila jasna, ter da bomo vizualne elemente tudi govorno predstavili. kinestetični tip (gibanje in tip) – izvajajmo aktivnosti, kjer se lahko udeleženci izrazijo z gibanjem in stvari tudi primejo v roke, pokažejo predmet, kaj naredijo, skratka uporabijo tudi tipanje; ne zgolj za tipkanje po tipkovnici, ampak da tudi kaj narišejo/napišejo in potem delijo z ostalimi. olfaktorični tip (vonj) – poskušajmo vključiti tudi vsebine, pri katerih lahko udeleženci uporabijo svoj nos, npr. hrana, kava, sprehod po travniku, kjer lahko vonjajo cvetlice, gozd. gustatorični tip (okus) – v aktivnosti poskušamo tudi vpeljati dejavnosti, kjer udeleženci okušajo hrano in pijačo, ter jim potem omogočimo tudi prostor, da se o tem pogovarjajo. običajno pri posamezniku opazimo kombinacijo do treh zaznavnih tipov, najbolj pa nam poznavanje tega lahko pomaga pri razmisleku podpiranja učenja na različne načine, saj lahko naš prevladujoči tip zaznavanja vpliva tudi na naš način podajanja znanja. z malo pozornosti na različnih zaznavnih tipih lahko v naše spletne metode vnesemo veliko raznolikosti, kar podpre različne udeležence pri njihovih učnih strategijah. kako lahko različne učne tipe nagovorimo, si bomo ogledali v naslednjem podpoglavju. Kako lahko poskrbimo, da so vsi učni tipi nagovorjeni? Dejstvo je, da struktura spletne aktivnosti ne more biti enaka kot pri aktivnostih v živo. Še toliko bolj pozorni moramo biti na to, kako pripravimo izkušnjo, ki je zares pripravljena s celostnega vidika; da lahko vsi učni tipi ljudi v učni izkušnji najdejo svoj prostor. Da lahko poskrbimo za to, da udeleženci zares 184
9. vse o spletnIH MetoDaH doživijo učno izkušnjo, je potrebno nasloviti učni proces z različnih vidikov. v nadaljevanju je nekaj izhodišč, kako lahko poudarimo aktivnosti različnih tipov. Vizualni tip učečih se udeležencev pri spletnih aktivnostih moramo še toliko več dela vložiti v vizualne elemente na vseh nivojih. priporočljivo je, da organizacija uporablja svojo gra昀椀čno podobo ali da vsaj za podobne aktivnosti uporabimo neko stalno podobo. tipični elementi, ki jih običajno vizualiziramo: vizualizacija časovnice pred samim usposabljanjem pri pripravi vabila oz. informativnega gradiva; 4 uvodna povabila (netiketa) – kjer udeležence povabimo k vzpostavljanju določenih pravil pri delu v skupini; urnik in časovnica; 5 zbiranje idej prek različnih metod možganskih neviht (ang. brainstorming) , pisanja miselnih vzorcev, …; 6 vizualizacija pogovora in beleženje debat, ki na koncu služijo tudi kot pomoč pri pripravljanju povzetkov; ponazarjanje vsebinskih vložkov (npr. gra昀椀, diagrami); beleženje dogajanja; ponazarjanje čustev, počutja. 4 Več o netiketi in skupinskem dogovoru si lahko preberemo v podpoglavju 6.2 5 Zapisovanje na listke v tišini, prek pogovora. 6 Različne oblike orodij nam pomagajo, da lahko udeleženci dodajajo svoje ideje na samolepilne listke in s tem vizualizirajo pogovor, ki poteka v tistem trenutku. 185
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu vizualni elementi nam pomagajo ustvarjati prostor in nam koristijo tudi pri ustvarjanju skupnega vizualnega prostora (običajno v obliki spletnega zbirališča). Primer vizualizacije odgovorov dela po skupini. seveda pa vizualni elementi niso vse, kar potrebujejo vizualni tipi (pomislite tudi npr. na zapis navodil v pogovorno okno, pripravo podnapisov pri video posnetkih). Avditivni tip učečih se udeležencev zvok je tudi pomemben element, ki ga lahko uporabljamo pri aktivnostih (npr. glasba na začetku aktivnosti, glasba, ki naznanja konec oz. začetek naloge). Kadar imamo udeležence, ki ne slišijo, poleg glasbe za začetek uporabimo še odštevalnik, lahko pa začetek in konec napišemo tudi v pogovorno okno ⸀ za bolj slušne tipe in slabovidne udeležence je pomembno, da navodila podamo tudi govorno, preberemo vso vsebino, ki jo imamo zapisano na predstavitvah, in vključujemo tak tip metod. Gre za enega najbolj podprtih tipov prek spleta, zato temu tipu učečih se udeležencev običajno ne posvečamo dodatne pozornosti. Kinestetični tip učečih se udeležencev Gibanje je prek spleta ena izmed bolj zanemarjenih vsebin, še malo bolj zanemarjeno pa je tipanje. Če si to zapomnimo in poskušamo vnesti ta tip metod, bomo zagotovo navdušili s prijetno spremembo. 186
9. vse o spletnIH MetoDaH kljub temu, da gibanje prek spleta ni enostavno, je tukaj nekaj primerov, kako lahko zanj poskrbimo: uporaba 昀椀zičnih gest pri uvodnih aktivnostih; znakovni jezik – obstaja ogromno spletnih strani, kjer so objavljeni videi, kako se posamezne besede prikaže v znakovnem jeziku, kar je dobro tudi za izpostavljanje pomembnosti vključevanja, še posebej, če imamo med udeleženci tudi slušno ovirane; v tem primeru lahko tudi prosimo za pomoč; sprehodi – uporabite lahko metodo sprehod in pogovor (ang. walk and talk), da udeležence pošljete na sprehod in medtem govorijo prek telefona, zooma ali druge aplikacije; lahko pa preprosto skupaj naredite nekaj razteznih vaj, saj dolgo sedenje ne vpliva dobro na udeležence. kljub temu, da 昀椀zični stik med udeleženci ni mogoč, se lahko hitro domislimo tudi 7 . sem spadajo prav vse aktivnosti, kjer udeleženci aktivnosti, kjer udeleženci aktivirajo tip delajo z rokami, npr. izdelovanje origamijev, risanje, slikanje. Olfaktorični in gustatorični tip učečih se udeležencev Če izvzamemo 昀椀zični dotik med udeleženci, sta vonj in okus najtežje zaznavna prek spleta. a vendar nista nemogoča. spomnimo se kimovih 8 iger , kot je npr. ugibanje vsebine posodic z vonjem. aktivnost lahko prek spleta izvedemo na dva načina: udeležencem vnaprej pošljemo vrečke z sestavinami z močnim vonjem ali pa se dogovorimo z nekom, ki jim je 昀椀zično blizu (npr. starši, sestrami/brati), da jim oni pripravijo vrečke z vsebino, ki je lahko dostopna v vsakem gospodinjstvu (npr. česen, čebula, poper). podobno aktivnost lahko naredimo tudi za okušanje. Tipi učečih se udeležencev pri hibridnih in kombiniranih aktivnostih Še posebej pri hibridni obliki moramo biti pozorni na razmerje med učnimi tipi, saj del udeležencev, ki ima izkušnjo v živo, popolnoma drugače doživi izkušnjo, kot tisti del, ki je prisoten prek spleta. zato je poleg vrhunske opreme in velike pozornosti, usmerjene k zvoku – da tisti, ki so prisotni prek spleta dejansko slišijo – pomembno tudi to, da imamo poleg izvajalca v živo tudi digitalnega izvajalca (fasilitatorja), še posebej za trenutke, ko udeleženci delajo po skupinah, ter da tudi predstavitve ustrezno predvajamo tudi prek spleta. 7 V pomoč so nam lahko metode za spodbujanje kreativnosti v podpoglavju 9.2 8 Gre za opazovalno igro, ki se jo da prirediti za vse tipe čutil, ki jo je opisal Rudyard Kipling v svoji knjigi Kim (1901) in je zelo popularna v taborniških in skavtskih skupinah. Več o tem si lahko preberemo na https://druzabne-igre.eu/kimove-igre/ 187
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu 9.2 Katere spletne metode že poznamo? vsak izobraževalec (npr. trener, mladinski delavec, učitelj), ki je svoje izobraževalne pristope in metode prestavil na splet, se je tega lotil v svojem stilu. zato je toliko, kot je izobraževalcev, tudi uporabljenih metod. v priročniku predstavljamo nabor metod, da začnemo razmišljati o tem, kaj vse je prek spleta mogoče, in da nas podprejo pri razmišljanju v naslednjem podpoglavju, ko si bomo ogledali, kako na splet prenesemo novo metodo. Metode so razdeljene glede na namen, tako kot v živo pa lahko predstavljene spletne metode uporabimo tudi za druge namene (npr. metoda virtualnega premikanja po prostoru je predstavljena v kategoriji spodbujanja pogovora, brez težav pa podoben način uporabimo tudi za re昀氀eksijo). ko načrtujemo spletne aktivnosti, poskrbimo za to, da so metode izbrane glede na proces, v katerem je skupina, in namen, za katerega jo potrebujemo, vse pa so namenjene spodbujanje participacije udeležencev. Spoznavne aktivnosti in ledolomilci spoznavne aktivnosti in ledolomilci (ang. activities for getting to know each other and icebreakers) so namenjeni spoznavanju in razumevanju tega, kdo smo, kaj si želimo ter kako si lahko na aktivnostih med seboj pomagamo. z njimi želimo, da se udeleženci sprostijo, spoznajo in potem lažje sodelujejo; da so bolj povezani med seboj in da so bolj sproščeni tudi v okviru nadaljnjega dogajanja. Prijavni krog priporočljivo je, da vsako aktivnost vedno začnemo s prijavnim krogom. pomembno je, da damo udeležencem priložnost, da spregovorijo. poleg osnovne predstavitve udeleženca (ime, s katere organizacije prihaja) jim zastavimo tudi dodatna vprašanja. kadar imamo manjšo skupino do 20 udeležencev (idealno 15), lahko udeleženci odgovarjajo glasovno. pri manjših skupinah lahko uporabimo bolj poglobljena vprašanja (npr. “Deli z nami, kaj se ti je danes zgodilo lepega.”; “kaj je bila tvoja res dobra digitalna izkušnja?” itd.). 188
9. vse o spletnIH MetoDaH pri večjih skupinah (več kot 20 udeležencev) pa lahko na ta vprašanja 9 . poleg orodja odgovarjajo v pogovornem oknu ali prek drugih spletnih orodij moramo v primeru večjih skupin postaviti manj vprašanj, ta pa naj bodo tudi manj zahtevna. primeri vprašanj: “kaj prinašam danes v skupino?”; “kaj je moja super moč?”; katera je moja najljubša žival?”; itd.: navezujemo se na kontekst, ki ga imamo v aktivnosti. obstaja tudi mnogo orodij, ki nam lahko pomagajo pri postavljanju vprašanj, saj jih 10 ⸀ samodejno generirajo Hitri zmenki aktivnost vsebuje hitre zmenke (ang. speed dating), pri katerih izvajalec povabi udeležence, da se pogovarjajo o določenem vprašanju. vprašanje zapišemo v pogovorno okno in naključno razdelimo vse udeležence po virtualnih sobah (po tri v eno sobo). tam imajo na voljo omejen čas, da delijo odgovore na vprašanja ali kakšno drugo vsebino, ki skupini ustreza. nato se udeleženci ponovno zberejo v glavni sobi, izvajalec prebere novo vprašanje in začne se nov krog hitrih zmenkov. primeri vprašanj: kako bi te opisal tvoj najboljši prijatelj? kaj je tvoja sanjska služba? katere so najpomembnejše stvari, ki jih iščeš v človeku? katera zvrst 昀椀lmov ti je najbolj všeč? katera je bila zadnja knjiga, ki si jo prebral? kaj delaš za zabavo? Če bi dobil 1000€, za kaj bi jih porabil? 9 Mentimeter je uporaben, saj odgovore udeležencev vizualizira v besedni oblak (ang. word cloud). 10 Primeri orodij: https://checkin.daresay.io/, https://tscheck.in/ 189
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Bingo kot ledolomilec zelo dobro deluje tudi bingo – sploh pri večjih skupinah in takrat, ko se udeleženci med seboj ne poznajo. vnaprej jim pošljemo razpredelnico z vprašanji, potem pa jih večkrat premestimo v različne virtualne sobe, da lahko spoznavajo različne ljudi. s tem omogočimo, da se več udeležencev spozna med seboj ter da govorijo o tematikah, ki so jim pomembne. vprašanja vedno zastavimo na način, da sledimo tematiki naše aktivnosti. Pokrivanje kamere Gre za aktivnost spoznavanja, ki je primerna za večjo skupino, ki omogoči, da v hitrem času pridobimo mnenje skupine. vsi udeleženci pokrijejo ali ugasnejo svojo kamero. nato izvajalec postavi trditev. tisti, ki se z njo strinjajo, kamere prižgejo ali odkrijejo. primerna je za osnovno spoznavanje, uporabimo pa lahko trditve, kot je npr. „radi imamo mačke.“, ali pa takšne, s katerimi pridobimo dodatne informacije o udeležencih, kot je npr. „več kot enkrat sem izvajal digitalno aktivnost.“ Spoznavanje v manjših skupinah – spoznavno kolo kadar imamo veliko skupino, imejmo v mislih, da je nekaterim veliko težje izražati svoje mnenje v veliki skupini, zato lahko udeležence razdelimo po virtualnih sobah in uporabimo spoznavno kolo. 190
9. vse o spletnIH MetoDaH Bolj zanimivo je, če naredimo majhne skupine, kjer vsak udeleženec pride večkrat na vrsto. za udeležence je ta aktivnost zelo zabavna, saj v kratkem času (v manjših skupinah) spoznajo zanimive podrobnosti o svojih soudeležencih. Udeležencem damo navodilo, naj poskrbijo za enakomerno časovno razporejenost med vsemi člani svoje skupine, da bo vsak izmed njih imel na voljo enako količino časa. Predstavi predmet ali sobo (ang. backstage pass) Udeležence spodbudimo, da nam prek kamere pokažejo predmet, ki je v njihovi bližini in jim npr. veliko pomeni, jim je pomagal prebroditi težke čase, ga imajo radi ... (tu se spet lahko navežemo na tematiko naše aktivnosti), s pomočjo teh predmetov se udeleženci predstavijo drug drugemu. lahko jih spodbudimo tudi, da nam pokažejo, kje se trenutno nahajajo, a moramo biti tu pozorni, s katero ciljno skupino delamo (nekateri udeleženci imajo npr. lahko zadržke pri tem, lahko se počutijo nelagodno). lahko pa jim damo na izbiro, in se sami odločijo, kaj želijo. 191
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Geografska umeščenost ena izmed zanimivih prednosti spleta je, da se nam na aktivnosti lahko pridružijo tudi tisti, ki sicer niso iz naših krajev (v kolikor delamo aktivnosti, ki bi jih sicer izvajali v lokalnem okolju), zato je zanimivo preveriti, od kod prihajajo. padlet in Mentimeter omogočata, da ljudje postavijo buciko (ang. pin) na mesto na zemljevidu, kjer se trenutno nahajajo. ta rešitev zelo dobro služi tudi v primeru mreženja, saj lahko poleg imen in bucik vnesejo tudi svoje kontakte in svojo sliko. v tem primeru lahko potem povezavo do mape in kontaktov kasneje delimo še z vsemi udeleženci. Grajenje skupine Grajenje (ang. teambuilding) in povezovanje skupine je pomemben vidik tudi na spletu, še posebej takrat, ko gre za daljše procese. včasih ga potrebujejo tudi skupine, ki dlje časa niso bile v stiku. namen je, da se skupina poveže, skupaj ustvari varen prostor ter lažje in bolj poglobljeno dela naprej. Misija nemogoče Misija nemogoče je sicer znana aktivnost v živo, ampak je zelo primerna tudi za izvedbo prek spleta. Udeležence spodbudimo, da v kratkem času izvedejo čim večje število izzivov. osnova metode je, da je nalog več kot jih lahko izvedejo, zato se morajo člani skupine dogovarjati, katere bodo izvedli. Udeležencem damo navodila z velikim številom izzivov, nato pa jim odmerimo čas, ki ga imajo na voljo za reševanje. Med izzive vključimo tudi elemente grajenja skupine, kot so npr. skupinski simboli, izbira himne itd., in začudeni bomo, kako motivirani in povezani bodo udeleženci v zelo kratkem času. 192
9. vse o spletnIH MetoDaH 11 primer navodil za grajenje skupnosti : Checklist Checklist Vsaj dva iz skupine podelita otroško Najdite skupno lastnost in jo fotko in spomin, povezan z njo (1 točka) transformirajte v ime skupine (1 točka) Naredite eno objavo na socialnih Narišite skupinski grb (2 točki) omrežjih in taggajte MSS (1 točka) Izberite maskoto skupine (1 točka) Iz papirja naredite skulpturo Sestavite puzzle, ki ga najdete na svoji mizi (2 točki) znamenitosti (1 točka) Prepričajte člana druge skupine, da si Naučite se novo veščino od gre narediti čaj (2 točki) sočlana skupine (1 točka) Naredite promo video za usp. (3 točke) Izberite himno in pripravite kooreografijo Naredite kolaž iz fotografij elementov, ki (2 točki) jih najdete na fasadi zgradbe, v kateri se Ujemite trenutek, ko je na odštevalniku nahajate (2 točki) samo še 15 min, naredite srčka in screenshot (4 točke) Pokličite tri os ebe in jih navdušite Naredite skupinsko fotko (1 točka) za vašo naslednjo digitalno aktivnost (3 točke) Checklist Naredite piramido iz kart z vsaj štirimi nadstropji (2 točki) Vsak naj podeli eno aplikacijo, ki mu olajša življenje (1 točka) Ugotovite, koliko trikotnikov je na sliki (2 točki) 11 Pripravili Sabina in Mojca v sklopu MSS usposabljanja Postani digimojster. 193
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu primer navodil prirejene metode, ki spodbuja spoznavanje z vsebino: Misija (ne)mogoče: sestavite svojo vlado Dragi bodoči kreatorji prihodnosti slovenije, pred vami je naloga, ki vsekakor ni lahka. Jo pa zmorete opraviti, ker – saj veste: “na mladih svet stoji.” zato zavihajte rokave, na voljo imate samo 35 minut časa. slediti morate naslednjim pravilom: pri procesu mora vsak imeti vsaj eno vlogo (izbirate lahko sami); upošte vati morate, da ste časovno omejeni (po 35 minutah se misija zaključi); komunikacija mora potekati v skladu s politično kulturo. vaše naloge: ustanoviti morate 3 različne stranke, ki jim morate določiti imena in osnovno usmeritev (stranke morajo biti oblikovane skladno s solidarnostjo v družbi in ne smejo biti žaljive do katerekoli družbene skupine); odločiti se morate, kdo bo predsednik vlade; izbrati morate 5 ministrskih področij in določiti 5 ministrov; skupaj napišite osnutek (10 točk) koalicijske pogodbe ter vanjo vključite, kaj si kot mladi želite, da slovenija naredi v prihodnjih 4 letih; predsednik vlade mora (s pomočjo svojih strokovnih sodelavcev) pripraviti 5-minutni govor o bodoči vladi in bodočih 4 štirih letih; ministri morajo pripraviti 2-minutni govor, da predstavijo svojo vizijo za ministrstvo, ki ga bodo zastopali; novinar oz. novinarska ekipa mora celotno dogajanje spremljati in o tem poročati ob koncu procesa. veselo na delo! Poživitvene in zabavne aktivnosti to so aktivnosti, s katerimi dvignemo nivo energije v skupini (ang. energisers). pomembne so predvsem v trenutkih, ko je skupina že utrujena (npr. po daljših teoretičnih vložkih) in kadar želimo poživiti dinamiko v skupini, ali pa samo zato, ker želimo v aktivnost vnesti nekaj zabave. to so tudi priložnosti za gibanje in spremembo tempa. 194
9. vse o spletnIH MetoDaH Zabava v kostumih kot del misije nemogoče ali pa samostojno lahko udeležencem damo na voljo omejen čas, da po svojem stanovanju poiščejo določene rekvizite in iz njih izdelajo svoj kostum/ masko (npr. šal, klobuk, nekaj nenavadnega, očala). ko imamo pripravljene vse materiale, vsi ugasnemo kamere in namenimo 5 minut za izdelavo kostumov. lahko zavrtimo odštevalnik. ob začetku glasbe vsi spet prižgemo kamere in zaplešemo na izbrano glasbo. seveda lahko izbrano metodo spremenimo tudi v zabaven večer. Karaoke Digimojster zavrti priljubljeno pesem, udeleženci pa skupaj z izvajalci z ugasnjenimi mikrofoni pojejo pesem. karaoke (ang. lip sync) lahko pojejo zares (vsak zase), lahko samo oponašajo petje, lahko pa imajo nalogo, da morajo besedilo pesmi tudi čim bolj nazorno prikazati s pantomimo. podobna metoda so tudi spletni bansi, kjer celotna skupina poje in pleše na določeno pesem (npr. Baby shark). najbolje je, če jo eden od izvajalcev kar zapoje, če ne gre drugače pa z udeleženci delimo video. Spodbujanje pogovora pogovori na točno določeno tematiko in v točno določenem terminu se na žalost ne zgodijo kar sami od sebe. pogosto nam metode iz tega sklopa pomagajo, da vzpodbudimo debato, pridobimo mnenja različnih udeležencev (tudi tistih najbolj tihih), nekatere pa spodbujajo tudi globoke pogovore. Geste/reakcije Udeležence lahko spodbudimo k participaciji prek izražanja z gestami (npr. z dvignjenim palcem (ang. thumbs up), prekrižanimi rokami, dvignjeno eno ali dvema rokama). to jih spodbudi tudi h gibanju in izkazovanju občutkov s telesom. Hkrati pa lahko z njimi na hitro izvemo, kako se počutijo. omogočajo tudi sprejemanje skupinskih odločitev. alternativa gestam je izražanje mnenja z emotikoni (ang. emojis). Če želimo merljive rezultate, je pomembno, da natančno določimo navodila in de昀椀niramo, kaj katera gesta/emotikon pomeni. Akvarij Gre za obliko dialoga, ki se je rodila v t. i. nekonferencah, imenovanih srečanja, ki jih vodijo udeleženci, ki se poskušajo izogniti standardnim formatom konferenc, kot so npr. predstavitve, ki jim sledijo seje z vprašanji in odgovori. akvarij (ang. 昀椀sh bowl) se 195
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu uporablja pri razpravah o temah v velikih skupinah, saj se lahko razpravi pridruži več ljudi, 12 to pa omogoča vsem, da sodelujejo v klepetu ⸀ 13 poteka tako: prek spleta to udeležence naučimo, kako skrijejo udeležence, ki nimajo prižgane kamere 14 in preklopijo v galerijski pogled (ang. gallery (ang. hide non-video participants) view); nato vsi udeleženci ugasnejo kamere, z izjemo tistih, ki nastopajo (priporočljivo 2–3) oz. sodelujejo pri dialogu o izbrani tematiki; ostali udeleženci lahko postavljajo vprašanja za nastopajoče ali pa se v pogovor vključijo tako, da prižgejo svojo kamero; ko nastopajoči opazijo, da se jim je pridružil nov udeleženec, eden izmed njih ugasne svojo kamero; prispevki udeležencev naj bodo omejeni na 1 minuto, lahko pa en udeleženec prispeva večkrat. Pri manj veščih udeležencih namesto prvega koraka, ko morajo vsi udeleženci nastaviti svoje nastavitve, uporabimo funkcijo izpostavitev osebe (ang ⸀ spotlight), kjer digimojster glede na navodila udeležencev in izvajalca izpostavi videe dotičnih nastopajočih in jih ob menjavi menja. alternativna varianta, ki jo v mladinskem delu pogosto uporabljamo, je, da imamo dva nastopajoča in ko nekdo izmed ostalih udeležencev reče “stop”, scena zamrzne, nato pa pove, koga želi zamenjati; ob menjavi sceno odmrznemo in aktivnost se nadaljuje. Virtualno premikanje po prostoru (termometer, za/proti, metoda štirih kotov) Metoda spodbuja pogovor o določeni tematiki ter omogoči skupini, da hitro izrazi svoje mnenje. v živo običajno dve stranici prostora (včasih celo vse štiri) predstavljajo določen odgovor (npr. ena stranica predstavlja za, druga proti, ali imamo več odgovorov, kot smo imeli pri aktivnosti »kdo odloča«, kjer so imeli tri stranice z odgovori: sam, starši, pristojne institucije). Izvajalec prebere določeno trditev oz. vprašanje (npr. »kdo odloča, s kom boš prijatelj?«), udeleženci pa se morajo glede na svoje mnenje razporediti med dve oz. štiri izbire. to brez težav izvedemo tudi 12 Atkinson, C. (2009). The backchannel: How audiences are using Twitter and social media and changing presentations forever. New Riders. 13 Več o metodi: https://www.barbaracv.com/blog/a-virtual-昀椀shbowl/ 14 Ime funkcije v orodju Zoom. 196
9. vse o spletnIH MetoDaH prek spleta: uporabimo orodje annotate v zoomu, ki omogoča, da rišemo na podlago (slika, ki ima premico za/proti ali označene vse štiri stene). Udeleženci nato zapišejo svoje ime ali svoj znak. Izvajalec potem fasilitira pogovor, vedno pa pazi, da vpraša nekoga iz večje množice (najbolje da nekoga, ki še ni govoril) in nekoga, ki vztrajno zagovarja nasprotno mnenje. na ta način se udeleženci urijo v oblikovanju argumentov, hkrati pa metoda poskrbi, da se ne moremo 15 skriti v množici ⸀ Sprehod in pogovor Metodo sprehod in pogovor (ang. walk and talk) lahko uporabimo na različne načine – za poglabljanje v vsebino, spoznavanje, re昀氀eksijo, idr. Izkazala pa se je za zelo koristno med daljšimi aktivnostmi, saj z njo udeležence pošljemo na sprehod in jim omogočimo, da se poleg razmišljanja tudi gibajo, kar pozitivno vpliva na proces razmišljanja, zato lahko ta metoda prikaže zelo dobre rezultate. načinov za spletno izvedbo je več: udeleženci lahko ostanejo v virtualnih sobah, lahko si izmenjajo številke in so v stiku prek telefona ali uporabijo drugo orodje za komunikacijo. 16 Skupno pripovedovanje zgodb skupno pripovedovanje zgodb je namenjeno odpiranju prostora za domišljijo in razpravljanju o tem, na kakšen način lahko predstavimo posamezne predmete in jih med seboj povežemo v zgodbo. Kadar imamo veliko skupino, jo razdelimo v več virtualnih sob, da lahko istočasno poteka več pripovedovanj. za navdih lahko udeleženci uporabijo tudi predmete, ki jih mi pripravimo, ali pa si jih 17 morajo sami izbrati vnaprej, lahko pa uporabimo tudi orodja za njihovo generiranje ⸀ Skupinska žetev zgodb Udeleženci pri tej metodi med seboj delijo zgodbe, poslušalci pa so pozorni na posamezne vidike zgodbe. Izvedemo jo tako, da eden izmed udeležencev (lahko je tudi glavni izvajalec) govori zgodbo ali izraža svoje skrbi/pomisleke, medtem pa poslušalci poskušajo izluščiti pomembne elemente zgodbe. 15 Deluje tudi s premikanjem samolepilnih listkov z imeni ali uporabe kakšnega orodja, ki je osnovan na avatarjih (npr. Wonder). 16 Več informacij najdemo na https://storage.ning.com/topology/rest/1.0/昀椀le/get/2836595399 17 Primer orodja za pripovedovanje zgodb s kockami je Story dice creative story ideas. Dostopno na: https://davebirss.com/storydice-creative-story-ideas/ 197
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu prek spleta vsakemu udeležencu dodelimo zraven imena še barvo (ali črko) in v pogovornem oknu objavimo dodatna navodila za vsako podskupino. poslušalci pozorno poslušamo in si zapisujemo različne pomembne dele zgodbe, npr.: modri: skušajo izluščiti dejstva; rumeni: sledijo elementom dobrih ali slabih praks; zeleni: iščejo, kakšno spremembo je prinesla zgodba; črni: beležijo, kaj so se oz. bi se lahko ljudje v procesu naučili. zaznani deli zgodbe služijo kot iztočnica za razpravo. zgodbe so lahko krajše (5–10 minut) ali daljše (15–30). Digimojster naj v ospredje postavi govorca, da bo vsem viden, pogosto pa imamo eno podskupino, ki samo posluša (za pripovedovalca zgodb je ključno, da ima tudi poslušalce, ki mu namenjajo vso pozornost, takrat tudi te postavimo v ospredje, da jih govorec lahko vidi) ⸀ Poglabljanje v vsebino z različnimi nivoji sodelovanja vsebinski deli naših aktivnosti vsebujejo različne stopnje sodelovanja: od predavanja, kjer gre za enosmerno komunikacijo in sodelovanja udeležencev – z izjemo postavljanja vprašanj – skoraj ni, do odprtega prostora, kjer udeleženci skoraj narekujejo, o čem se bodo pogovarjali in na kakšen način. pri izbiri imejmo v mislih, da manj je metoda sodelovalna, manj vključene se bodo počutili udeleženci in težje bomo na koncu spodbudili debato. kadar imamo takšne oblike aktivnosti, svetujemo, da teoretične dele razbijemo na manjše dele in med njimi izvedemo bolj sodelovalne aktivnosti v manjših skupinah. Predavanje poskrbeti moramo, da ne glede na to, katere aktivnosti izvajamo, vključimo udeležence. pri strukturah aktivnosti moramo biti res pozorni na to, da tudi predavanja ne trajajo dlje kot 30 minut. v vsakem primeru pa poskrbimo, da se zgodijo tudi vmesne participativne aktivnosti. predavanja in predstavitve lahko naredimo v Mentimetru oz. uporabimo programe, kot je npr. slido, in poskrbimo, da udeleženci sodelujejo – sprašujemo jih o mnenjih povedanega ali o tem, kakšne odstotke napovedujejo (v kolikor predstavljajo statistiko), kaj menijo 198
9. vse o spletnIH MetoDaH o posameznih tematikah vnaprej, itd. tako poskrbimo, da njihova pozornost ostaja na učnem procesu. ko zaključimo en sklop (kadar jih imamo več), udeležence razdelimo v manjše sobe in jim namenimo vprašanje, povezano s tematiko (lahko tudi umetniško ustvarjajo ali pa jih spodbudimo, da npr. v Canvi ali Jamboardu naredijo vizualno zgodbo z različnimi elementi). Udeležence vključimo tudi tako, da poslušajo različne elemente in na koncu povzamejo slišano s svoje perspektive (več si lahko preberemo pri metodi skupinska žetev (ang. collective harvesting). spodbudimo jih, da svoja vprašanja ali mnenja zapisujejo v pogovorno okno, določimo pa tudi moderatorja, ki poskrbi, da ta vprašanja dosežejo predavatelja. v Muralu ali drugih orodjih lahko udeležencem zastavimo večstopenjske naloge, ki jim jih po korakih razkrivamo in tako poskrbimo, da so ves čas vključeni v proces učenja. Predstavitve ko poskušamo z govorom predati teorijo, uporabimo vizualne predstavitve. to je ključnega pomena za tiste, ki so vizualni učni tipi in si stvari, ki jih ne vidijo zapisanih, ne zapomnijo. poskrbimo, da so predstavitve narejene jasno (še posebej, če imamo med udeleženci tudi tiste, ki so slušno ali vidno ovirani) ter da je poskrbljeno za ustrezne kontraste in za jezik, ki je razumljiv vsem. Skupinsko urejanje besedil kadar želimo, da skupina ustvarja, preoblikuje ali dopolnjuje skupen dokument (npr. de昀椀nicijo, priporočila ipd.), uporabimo metodo skupinskega urejanja besedil. Če imamo večjo skupino, priporočamo, da udeležence razdelimo po virtualnih sobah po največ 18 5 udeležencev. pred tem z udeleženci delimo orodje, v katerem bomo dokument urejali , ga dobro predstavimo, nato pa jim pustimo čas za delo. ko se vrnejo v glavno sobo, lahko skupaj pregledamo spremembe. 18 Primeri takih orodij so našteti v podpoglavju 7.3, več o različnih orodjih pa izvemo v poglavju 10. 199
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Dobro razmislimo, kakšen način urejanja potrebujemo, da bomo znali dati dobra navodila (npr. kadar ustvarjajo nov dokument, je dobro pripraviti osnovno kazalo, ki ga posamezna skupina dopolnjuje) ⸀ Prav tako ne smemo pozabiti vsem dodeliti pravic za urejanje dokumenta ⸀ 19 Svetovna kavarna (delo po postajah) Metoda svetovne kavarne omogoča, da udeleženci v majhnih skupinah na participativen način razpravljajo o določenih vprašanjih, ki so vnaprej jasno začrtana v smeri, kamor želimo proces usmeriti. poteka po določenih pravilih (največ 5 udeležencev v eni virtualni sobi), spodbuja se kultura dialoga, vnaprej pa udeležencem razložimo tudi kavarniški bonton. z namenom aktivacije obeh delov možganov – tako ustvarjalnega kot tudi racionalnega – pripravimo tudi prostor, kamor lahko udeleženci narišejo in napišejo svoje ideje. prek spleta lahko plakat naredimo z orodjem, kot je npr. Jamboard, kjer je vsaka stran namenjena eni skupini, ali Miro, kjer lahko plakate narišemo v krogu in označimo še način prehajanja. v skupinah naslovimo vidike, o katerih želimo z udeleženci razpravljati. ob koncu vsakega kroga prosimo, da skupina izbere enega od udeležencev, ki ostane v virtualni sobi kot poročevalec, drugi pa se skupaj premaknejo naprej v naslednjo. poročevalčeva naloga je, da naslednji skupini predstavi plakat in kaj so se do sedaj pogovarjali o določeni temi, da lahko znanje in debato nadgradijo. krogi trajajo 20–25 minut, nato se udeleženci zamenjajo (kadar se osredotočimo na isto vprašanje, lahko trajanje krogov zmanjšujemo: 25, 20, 15 minut). Digimojster mora na začetku pripraviti dovolj virtualnih sob (za okoli vsakih pet udeležencev odpremo dodatno sobo) in omogočiti, da udeleženci prosto prehajajo iz sobe v sobo. Hkrati mora oštevilčiti sobe na enak način, kot so oštevilčeni plakati (v orodju, ki je bilo izbrano) nato pa moramo določiti samo še smer prehoda. 19 Več o metodi si lahko preberemo na http://theworldcafe.com/key-concepts-resources/world-cafe-method/ 200
9. vse o spletnIH MetoDaH primer vprašanj za metodo svetovne kavarne: katere so dobre prakse? kaj ne deluje? kateri so izzivi in težave? kaj je potreba posamezne ciljne skupine? povabila, ki jih udeležencem podamo vnaprej: osredotočite se na pomembne stvari. prispevajte svoje razmišljanje. povejte, kar mislite in čutite. poslušajte, da bi razumeli. povezujte in sestavljajte ideje. poslušajte skupaj, da bi dobili vpogled in poglobljena vprašanja. Igranje, čečkanje, risanje in pisanje na belo tablo je zaželeno. Delo v majhnih skupinah Delo v malih skupinah je ključno, da udeležence, ki sicer niso preveč zgovorni, omogočimo nekaj več priložnosti za pogovor. to je uporabno takrat, ko želimo, da udeleženci delijo mnenja ali pa naredijo konkretno nalogo. v virtualni skupini naj bo najmanj 2–6 aktivnih udeležencev, saj v večjih skupinah težje zagotovimo aktivno participacijo vseh. Tehnika odprtega prostora tehnologija odprtega prostora (ang. Open Space Technology) omogoča, da hkrati naslavljamo različne tematike, ki so posameznikom v skupini pomembne. to je tehnika participativnega načrtovanja, ki zagotavlja prostor za razpravo in ustvarjalno učenje med udeleženci. Uporablja se lahko za izvajanje katerega koli projekta, ki zahteva sodelovanje. Metoda je še posebej učinkovita za obvladovanje zapletenih in možnih kon昀氀iktnih situacij. spodbuja inovativen in produktiven pristop ter uporabo aktivne razprave za reševanje skrbi in težav, ki si jih deli lokalna skupnost. v tem smislu metoda spodbuja občutek pripadnosti, ki deluje kot močno orodje za aktivacijo skupnosti. organizira se na način, da posamezniki na predhodnem srečanju predlagajo tematike s področij, na katerih se počutijo močne, in potem oblikujejo svoj del ter ga predstavijo ostalim. tematiko vodi 3–5 udeležencev, ostali zgolj sodelujejo. 201
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu tehnologija odprtega prostora ima 4 načela: kdorkoli pride, je prava oseba; karkoli se zgodi, je edino, kar se je lahko zgodilo; ko se nekaj začne, je to ravno pravi čas za začetek; ko je konec, je konec. vsak izmed vodij svojega sklopa pripravi tudi povzetek o tem, kaj se dogajalo na 20 njegovem delu delavnice ⸀ 21 udeleženci prilagoditev za spletno okolje je zelo enostavna. v sodelovalnem orodju napišejo tematike, ki jih želijo nasloviti, potem pa odpremo virtualne sobe, ki jih poimenujemo z naslovi tem, ali v pogovorno okno napišemo razporeditev tematik po sobah. nato sobe odpremo in gostitelji poiščejo sobe, v katerih gostijo tematike, udeleženci pa se med njimi izmenjavajo. pomembno je, da nam digimojster odpre virtualne sobe z nastavitvami, ki omogočajo prehajanje udeležencev med odprtimi sobami. Spodbujanje ustvarjalnosti Dodatni materiali so nam – tako kot v živo – tudi pri spletnih aktivnostih v pomoč, zato lahko uporabimo tudi druge elemente, ne le virtualnega prostora in orodij. Udeležence pri kateri od aktivnosti spodbudimo k uporabi 昀氀omastrov, svinčnikov, listov in podobnih materialov ter potem še z ostalimi delimo tisto, kar pripravijo. lahko pa to uporabijo tudi za svoj arhiv oz. takrat, ko jih spodbudimo k vajam re昀氀eksije. Pisanje dnevnika (ang. journaling) Udeleženci naj razmišljajo o določeni tematiki in jo zapišejo v obliki dnevnika ali gra昀椀čnega dnevnika. to lahko naredijo skupaj prek orodij, ali individualno, kjer predlagamo uporabo papirja, pri gra昀椀čnem dnevniku pa tudi barvnih 昀氀omastrov, voščenk, vodenk in drugih umetniških pripomočkov. Če aktivnost izvajamo individualno, smo lahko vsi v glavni sobi, digimojster pa nas podpre s primerno glasbo. ob koncu udeleženci svoje izdelke fotogra昀椀rajo in naložijo na spletno zbirališče ter jih v majhnih skupinah predstavijo. ta metoda je zelo uporabna tudi pri razmišljanju o prihodnosti ali re昀氀eksiji. 20 Več o metodi si lahko preberemo na https://elementaleducation.com/wp-content/uploads/temp/OpenSpaceTechnology--UsersGuide.pdf 21 Več o njih izvemo v podpoglavju 7.3 in poglavju 10. 202
9. vse o spletnIH MetoDaH Izdelki, risanje, barvanje, … za zelo priljubljeno obliko se je izkazala tudi metoda ustvarjanja prek spleta, kjer so udeleženci vnaprej pripravili ali dobili material, potem pa so skupaj prek zooma ustvarjali ali oblikovali izdelke. tak primer je bilo npr. sejanje zelišč; udeleženci so na dom dobili seme in malo zemlje, potem pa so skupaj najprej spoznavali zakonitosti, kasneje pa še nadgradili znanje o tem, kako pravilno posaditi zelišča in na kaj morajo biti pozorni pri tem. Evalvacija in re昀氀eksija na usposabljanjih v živo nam je vsakdanja re昀氀eksija v veliko pomoč pri tem, kako strukturo delavnic načrtovati v prihodnje. nič drugače ni v digitalnem svetu, zato je to eden od pomembnih elementov izobraževanj. Izvedemo jo lahko na različne načine, npr. s pomočjo Jamboarda ali Mentimetra ⸀ Jamboard: Mentimeter: 203
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Vprašalniki vprašalnike lahko pripravimo vnaprej, sestavljeni pa so iz mešanice odprtega in zaprtega tipa vprašanj. običajno jih izvajamo sinhrono z aplikacijami, kot so npr. Mentimeter, slido in druge. za asinhrono uporabo (pred in po aktivnosti) pa so primerni tudi bolj podrobni vprašalniki, za katere uporabimo orodja, kot s npr. Google Forms, 1ka ali surveymonkey ⸀ Razmislimo, katere informacije potrebujemo in kako jih bomo analizirali. Prav tako razmislimo tudi o dolžini in vrsti vprašanj (vprašanja odprtega tipa zahtevajo veliko več motivacije in energije od udeležencev kot tista z vnaprej pripravljenimi odgovori, vendar nam hkrati omogočijo več informacij, ki pa so uporabne samo, če naredimo dovolj obširno analizo. Kvizi kvizi lahko popestrijo začetek ali konec posameznega sklopa, saj na enostaven način osvežijo znanje o posamezni tematiki. pripravimo jih lahko vnaprej na več platformah. Podrobna predstavitev uporabljenega orodja in procesa uporabe je nujna, saj nepoznavanje orodja ali procesa uporabe lahko privede do slabe volje, še posebej takrat, ko je v igri tekmovanje. Zastavimo vprašanja, ki so razmeroma lahka, ter poskrbimo, da udeleženci lahko sledijo (da vse skupaj ne poteka prehitro). Drevesni možički (ang. blob tree)22 Udeležencem damo možnost, da nam povejo, kako se počutijo, s pomočjo možičkov, ki sedijo na drevesu. vsak si izbere svojega možička in pove, zakaj ga je izbral ter kakšen vtis je nanj naredila aktivnost. aktivnost lahko uporabimo tudi na drugačen način, npr. pri vsebinah, 23 usmerjenih v psihologijo ⸀ Možnosti za spletno izvedbo je veliko. lahko je zelo preprosta, kjer digimojster deli zaslon s sliko in udeleženec z miško pokaže, katerega možička je izbral. Izbor pa lahko udeleženci povedo tudi: 22 Več o metodi si lahko preberemo na: https://www.blobtree.com 23 Primer Psihološkega testa, https://glennlimthots.wordpress.com/2016/03/11/the-blob-tree-psycho-emotional-test/ 204
9. vse o spletnIH MetoDaH s številko izbranega (vendar morajo biti možički oštevilčeni) tako, da izbranega možička opišejo. Izvedba pa je lahko tudi bolj profesionalna, kjer uporabimo orodje, kot je npr. Mentimeter z napredno funkcijo pripni na sliko (ang. pin on image). Skupinsko risanje ta metoda je izredno uporabna za različne namene: spoznavanje, pripravo vsebine in re昀氀eksijo. pri spoznavanju udeležence spodbudimo, da se predstavijo z risanjem. pri re昀氀eksiji pa jih lahko zaprosimo, da narišejo skupinsko sliko in vključijo, kako se počutijo. Metodo lahko na spletu realiziramo prek orodja zoom s funkcijo zaznamkov (ang. annotate), ki udeležencem omogoča, da rišejo prek deljenega zaslona (delimo lahko poljubno sliko ali omogočimo funkcijo bele table (ang. white board), kjer je naše začetno ozadje belo. Dobro predstavimo orodje in udeležencem omogočimo dovolj časa, da prosto ustvarjajo. Boljše vzdušje bomo dosegli, če jim v ozadju zavrtimo glasbo, primerno vzdušju. Refleksijske kartice re昀氀eksijske kartice so enako uporabne tako v živo kot tudi prek spleta. za to obstaja veliko različnih 24 aplikacij ; izberemo tiste, ki so nam kot izvajalcem blizu, da lahko udeleženci pojasnijo, kako so doživeli aktivnost. vsak si izbere kartico, jo deli in hkrati komentira svoje doživljanje in uvide po aktivnosti. Uporabimo lahko Dixit ali druge kartice, ki si jih udeleženci lahko izberejo prek spleta, nato pa skupaj re昀氀ektiramo posamezne vidike (udeležence spodbudimo k temu, da vsak izbere svojo, potem pa jo lahko s funkcijo deljenja zaslona (ang ⸀ share screen) pokažejo še ostalim). 24 V orodju Pinterest (https://www.pinterest.com/) lahko poiščemo Dixit cards ali uporabimo Fotogovorico: https://www.karitas.si/wp- content/uploads/2021/02/Fotogovorica-CTR-SPLET-KONCNA.pdf, lahko pa se poslužimo YOUTH CO:LAB re昀氀eksijskih kartic: https://www. thailandsocialinnovationplatform.org/youth-colab-re昀氀ection-cards-take-a-break-to-re昀氀ect-your-journey-as-a-changemaker/ 205
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Zaključevanje Odjavni krog (ang. check out) ena izmed osnovnih zaključnih aktivnostih je zaključni krog. spet postavimo vprašanje, ki je lahko povezano s tematiko, s tem, kaj od procesa odnašajo ali pa udeležence preprosto vprašamo, kaj so se v procesu naučili. pogovorno ga izvajamo takrat, ko imamo do 15 udeležencev, pri večjem številu pa to nadomestimo z odgovori v pogovornem oknu ali prek Mentimetra ⸀ krog lahko uporabimo tako na začetku kot tudi na koncu, postavimo re昀氀eksivno vprašanje ter damo besedo prvemu, ki jo nato poda naslednjemu in tako naprej. namenjen je temu, da tudi tisti, ki niso veliko govorili, dobijo priložnost za to. Slap pohval (ang. appreciation shower) Metoda omogoča prostor za izražanje hvaležnosti. Digimojster udeležence drugega za drugim postavi v ospredje (ang. spotlight), ostali pa v pogovorno okno napišejo “prho” oz. “slap pohval”. lahko pa aktivnost naredimo bolj skrivnostno in vsak udeleženec izbere eno osebo, ki ji v privatni pogovor napiše, zakaj ji je hvaležen (pomembno je, da poskrbimo, da vsak izmed udeležencev nekaj dobi, npr. vnaprej določimo pare udeležencev). Iz tega izhaja tudi metoda “slap odgovorov”, pri kateri udeležence spodbudimo, da pripravijo odgovor na naše vprašanje, potem pa ga na naš znak napišejo v pogovorno okno in tako dobimo “slap” odgovorov, ki se pojavijo hkrati. Pisemca v fazi zaključevanja lahko udeležencem omogočimo tudi, da si napišejo poslovilna pisemca (ang. sugar cubes). to lahko naredimo na več načinov. zelo preprosta je izvedba v orodju Mural, kjer oblikujemo slike kuvert, na katere napišemo imena udeležencev. ta sloj zaklenemo in ga postavimo v ospredje. Udeleženci nato na svoje samolepilne listke napišejo sporočilca in jih postavijo v prostor, kjer je kuverta od osebe, ki ji je sporočilo namenjeno. na ta način sporočilca izginejo v ozadje. Čez nekaj dni odklenemo zgornji sloj in udeležence obvestimo, da lahko preberejo sporočila, ki so jih prejeli. alternativna možnost je, da v padletu naredimo zavihke s posameznimi imeni in potem udeležencem omogočimo, da dodajo sporočila. 206
9. vse o spletnIH MetoDaH 9.3 Kako prilagoditi metodo za izvedbo prek spleta? predstavili bomo razmislek, ki smo ga izvajalci spletnih aktivnosti izoblikovali tekom številnih izkušenj prilagajanja metod za splet. vsak korak vključuje tudi konkreten primer iz metode za lažje razumevanje opisanega koraka. zagotovo to ni edini način – obstaja jih veliko – upamo pa, da bo ta način predstavil vidike, na katere pomislimo mi, ko želimo metodo prilagoditi za splet. poleg vsebinskega dela spletnih aktivnosti je za pripravo pristnega in sproščenega okolja pomembno tudi to, da se udeleženci v procesu dobro počutijo. pri pripravi metod so namreč zelo pomembne tudi podrobnosti. pogosto se zgodi, da novi izvajalci želijo poustvariti metodo, ki je bila v živo dobro sprejeta, ko so bili vključeni kot udeleženci, saj je izvajalec poskrbel tudi za čustveni del podpore. ko so jo ponovili sami, pa ta metoda z njihovo skupino ni delovala. Metoda ni sestavljena samo iz vsebine in procesa, izvajalec je verjetno proces vnaprej načrtoval in predvidel, v katerih delih metode bi se udeleženci lahko slabo počutili in je to preprečil (npr. s speci昀椀čnimi navodili) ali pa je znal udeležencem v skupini, ko jih je določen doživljaj ponesel v manj prijetna čustva (npr. utesnjenost, žalost), pomagati, da so nastalo situacijo re昀氀ektirali, jo razumeli ter se iz nje nekaj naučili, kar jim je vrnilo dobro počutje. kadar izbrano metodo hitrih zmenkov (ang. speed dating) izvajamo v živo, poskrbimo, da se udeleženci usedejo drug poleg drugega (tako, da tudi 昀椀zično posegajo drug drugemu v osebni prostor), kar poleg skrbno izbranih vprašanj poskrbi, da se udeleženci hitreje odprejo. pri podajanju navodil poskrbimo za varen prostor in udeležencem ne diktiramo točne vsebine vprašanja (nikoli namreč ne vemo, kakšne izkušnje ima nekdo in o čem se je sploh pripravljen pogovarjati), ampak jih raje povabimo, da vprašanja upoštevajo kot vodila, ki jih lahko navdihnejo za pogovor, lahko pa se pogovarjajo tudi o čemer koli drugem, kar jim bo pomagalo bolje spoznati osebo, s katero govorijo. Udeleženci morajo dobiti občutek, da lahko izrazijo svoje nestrinjanje s trenutno metodo in s tem ne uničijo ali posegajo v proces, ki ga vodimo. ravno s tem, da jim dovolimo izraziti nestrinjanje, pogosto pridobimo njihovo zaupanje, saj bodo čutili, da so nam pomembni in da jih upoštevamo. zato imejmo ta vidik v mislih tako pri pripravi kot tudi med izvedbo. 207
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Koraki prilagajanja obstoječih metod za spletno okolje ❶ Izberimo metodo, ki jo dobro poznamo, ter jo razbijmo na najmanjše možne dele. Primer metode hitri zmenki (ang ⸀ speed dating) a. Izvajalec udeležencem predstavi postopek dela. b. nato morajo narisati uro na list papirja, pri kateri namesto številk vpišejo imena soudeležencev. spodbudimo jih, da izberejo tiste soudeležence, ki jih še ne poznajo. prav tako morajo poskrbeti, da mora anamarija ob šestih izbrati angeliko, če ob istem času tudi angelika izbere anamarijo in v tem času ne more klepetati z Domnom. c. Izvajalec pove uro zmenka ter prebere vprašanje, ki je vodilo za pogovor in je napisano tudi na papir, ki je viden vsem. d. Udeleženci poiščejo osebo, s katero imajo ob tem času zmenek in z njim klepetajo na temo vprašanja. e. Izvajalec označi zaključek zmenka in prebere novo vprašanje, ta postopek nadaljujemo, dokler nam ne zmanjka časa, ki je na voljo, ali dokler ne opravimo vseh zmenkov. ❷ nato pogledamo na meta nivo in pripravimo osnovne korake metode, ki so nujni za njeno izvedbo. pri pripravi nam lahko pomagajo naslednja vprašanja: a. kaj točno se v tem delu dogaja? kaj ste zaznali pri izvajanju v živo? b. kaj je namen tega dela? kaj si zaznal in kaj je razlog, da je ta del tak, kakršen je? Čemu služi in kam vodi? kateri del mora slediti temu? kaj je naslednji korak? c. kaj naredimo, da ta del služi namenu, ki ga želimo? kaj se mora zgoditi, da dosežemo naš namen? Če ta del ne služi namenu, potem najdemo način, kako ga prilagoditi, da bo služil namenu. 208
9. vse o spletnIH MetoDaH Kaj se dogaja? Kaj je namen? Kaj naredimo, da služi namenu? Podajanje Izvajalec udeležencem Udeleženci razumejo proces Jasno in strukturirano (lahko po korakih) navodil predstavi, kaj se bo in se v njem dobro počutijo. predstavimo proces. dogajalo. Postavljanje Izvajalec udeležence Izvajalec vsak krog predstavi Vprašanja naj bodo navihana, odprta, vprašanj povabi z zanimivim novo vprašanje, pred tem spodbujajo naj pogovor. vprašanjem, da se pa od drugega kroga naprej, predstavijo drug vpraša tudi o počutju, da drugemu. preveri, kaj se dogaja. Vizualna Da si udeležencem Spoznavanje je lahko stresno, Vprašanja morajo biti na vidnem mestu, predstavitev ni treba zapomniti vizualizacija udeležencem da jih lahko udeleženci v vsakem vprašanj vprašanja in da nas pomaga, da lahko kadarkoli trenutku vidijo. med izvedbo ne pogledajo, o katerem sprašujejo, jih z veliko vprašanju se pogovarjajo. pisavo zapišemo na en A4 list papirja. Razdelitev Po prostoru Udeležence razdelimo v pare Poskrbimo, da bo skupina dovolj majhna, v pare/male razporedimo pare po celotnem prostoru, da se a hkrati ne bo zadrege, če se kateremu skupine stolov, ki so dovolj še vedno počutijo del skupine, od udeležencev prekine internetna blizu, da se udeleženci hkrati pa imajo zasebnost za povezava. Prav tako je možno, da delo dotikajo kolen, pogovor. Prav tako poskrbimo v parih predstavlja preveč intimnosti. V ko sedijo, in so za 昀椀zično bližino, ki pomaga živo nikoli smo zares sami, saj smo ves postavljeni v krog. prebiti led. čas v veliki skupini. Klepet o Udeleženci se med Udeleženca se med seboj vprašanju seboj pogovarjajo o bolje spoznata in skrbita za vprašanju in skrbijo, enakost. da ima vsak v paru na voljo približno polovico časa. 209
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ❸ razmislek o uporabi elementov: katere elemente uporabljamo pri izvedbi metode v živo in kako jih nadomestimo s spletnimi elementi: Elementi v živo Spletni elementi Vizualizacija z vprašanji Besedilo v pogovornem oknu Štoparica Nastavitve virtualnih sob z opozorilom (30 sekund pred koncem) Virtualne sobe po 3 osebe Prostorsko urejeni kotički za pogovor (2 stola na kupu, po celem prostoru) Govor Mikrofon izvajalca ❹ kako lahko s pomočjo 2. in 3. točke naredimo spletno obliko Elementi v živo Spletni elementi Podajanje navodil Glavni izvajalec poda navodila Vizualna predstavitev vprašanj Digimojster navodila in vprašanja prilepi v pogovorno okno. Postavljanje vprašanja Glavni izvajalec poda navodila. Delitev v pare/manjše skupine Digimojster ustvari virtualne sobe, v katere udeležence razdeli naključno, ob odprtju sob udeležence avtomatsko prenese v sobo in jih po določenem času avtomatsko zapre, opozorilo 30 sekund prej, prav tako udeleženci ne smejo imeti možnosti prehajanja med sobami. Klepet o vprašanju Klepet o vprašanju Nato se vse skupaj ponovi. Dodatni korak: razmislimo, na kaj vse moramo biti pozorni pri izvajanju v živo ter ali je na vse to treba paziti tudi pri izvedbi prek spleta. Elementi v živo Spletni elementi Razmerje med velikostjo skupine in Tudi prek spleta raje postavimo manj vprašanj in med seboj spoznajmo časom, ki je na voljo manj udeležencev ter pri tem ne hitimo, saj bodo udeleženci čutili, da so pod pritiskom, in ne bodo imeli občutka, da so zares spoznali svoje soudeležence. Naredimo kotičke, kamor lahko sedejo, Povezavo s skupino gradimo prek fasilitacije z vmesnimi vprašanji. Vsakič, najbolje je, da so v krogu, kar ustvari ko se udeleženci vrnejo iz virtualnih sob, vprašamo, kako se počutijo, kaj so povezavo s skupino. novega izvedli, če želijo kakšen odgovor deliti z nami. S tem jim bomo dali občutek, da to aktivnost delamo skupaj. 210
9. vse o spletnIH MetoDaH ❺ poskusimo vnaprej predvideti izzive, s katerimi se lahko soočimo prek spleta. Elementi v živo Spletni elementi Digimojster mora sklopom z metodo hitrih zmenkov Za ponoven zagon sob potrebuje digimojster nekaj časa, zato mora izvajalec spretno voditi vmesni del, imeti pa pripraviti virtualne sobe (naključne, 5 minut s 30 sekundami opozorila) in jih med fasilitacijskimi morata dogovorjen znak, kdaj so sobe pripravljene. vprašanji ponovno zagnati. 9.4 Kako pristopiti k razvoju nove metode prek spleta? poleg vsebine, ki smo jo spoznali v prejšnjem poglavju, svetujemo, da pri pripravi spletne metode razmislimo tudi o elementih spleta. v živo izvajalci uporabljamo prostor, pohištvo, okna, table, plakate,idr. veliko elementov pa imamo na voljo tudi prek spleta, najlažje si jih predstavljam, če pomislimo na vse naše čute: vid; kamera (npr. za pokrivanje in odkrivanje); dodatna kamera na telefonu ali fotoaparatu na stojalu (npr. za predvajanje videa poskusa ali slike table v našem prostoru); svetloba/tema (primerna zatemnitev z raznobarvnimi lučmi lahko naredi vzdušje za zabavo, sveče lahko pripravijo podlago za meditativno razmišljanje); zaslon na računalniku, telefonu (npr. prek telefona lahko rišejo); sluh/govor; mikrofon/gumb, da ugasnemo zvok (ang. mute) (npr. udeleženec razlaga zgodbo in samo za nekaj časa prižge mikrofon, mi pa moramo ugibati, kaj je pripovedoval prej); glasba/zvoki (npr. nas podprejo pri vzdušju ali pa so samo del vsebine); vonj/okus; udeležencem lahko po pošti pošljemo marsikaj (npr. vrečke z različnimi materiali, ki imajo močan vonj ali okus). 211
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu tudi če naša aktivnost poteka prek spleta, ne smemo pozabiti na vrsto materialov, ki jih uporabljamo v živo: papir, 昀氀omastri, voščenke, vodenke, kolaž, škarje (npr. za ustvarjanje ali gra昀椀čni dnevnik); sončna očala, kostumi, … (npr. za zabavo v kostumih, igro vlog); predmet, ki nas predstavlja (za spoznavanje). Metode neformalnega izobraževanja smo razvijali skozi stoletja in sedaj je čas, da stopimo skupaj in začnemo s spletnimi neformalnimi metodami. nekaj smo jih spoznali v tem poglavju, komaj pa čakamo, da boste to znanje uporabili v praksi in nam pomagali pripraviti sto novih. le z vztrajnostjo in preizkušanjem bomo našli nove, še boljše. vso srečo! 9.5 Literatura • atkinson, C. (2009). the backchannel: How audiences are using twitter and social media and changing presentations forever. new riders. • blobtree. (2022). Home of the Blob Tree Communication Tools. Dostopno na: https://www.blobtree.com [25.6.2022] • Družabne igre. (2020). Kimove igre. Dostopno na: https://druzabne-igre.eu/kimove-igre/ [25.6.2022] • Giardinetti, C., nigri D.G. (2020). How to do a 昀椀shbowl activity in the virtual space? Dostopno na: https:// www.barbaracv.com/blog/a-virtual-昀椀shbowl/ [25.6.2022] • Harrison, o. (1993). Open space technology. Dostopno na: https://elementaleducation.com/wp-content/ uploads/temp/openspacetechnology--UsersGuide.pdf [25.6.2022] • kartias. (2020). Foto-GovorICe Cilji trajnostnega razvoja. Dostopno na: https://www.karitas.si/wp- content/uploads/2021/02/Fotogovorica-Ctr-splet-konCna.pdf [25.6.2022] • kolb, D. a. (1984). experiential learning: experience as the source of learning and development. englewood Cli昀昀s, n.J: prentice-Hall. • lim, G. (2016). The “BLOB TREE” Psycho-Emotional Test. Dostopno na: https://glennlimthots.wordpress. com/2016/03/11/the-blob-tree-psycho-emotional-test/ [25.6.2022] • Muršec, s. (2017). Kako izberem pravo metodo. Metodologije in metode. v:Cepin, M. priročnik za trenerje v mladinskih organizacijah. ljubljana: Mladinski svet slovenije. poglavje 10. • ning. (2012). Collective Harvesting of AoH Practice. Dostopno na: https://storage.ning.com/topology/ rest/1.0/昀椀le/get/2836595399 [25.6.2022] • the World Cafe. (2022). World Cafe Method. Dostopno na: http://theworldcafe.com/key-concepts- resources/world-cafe-method/ [25.6.2022] • tuckman, b. (1965). Developmental sequence in small groups. psychological bulletin. 63 (6), 384 – 399. Dostopno na: https://doi.org/10.1037/h0022100 ⸀ • UnDp (2021). Youth co:lab re昀氀ection cards – take a break to re昀氀ect your journey as a changemaker. Dostopno na: https://www.thailandsocialinnovationplatform.org/youth-colab-re昀氀ection-cards-take-a- break-to-re昀氀ect-your-journey-as-a-changemaker/ [25.6.2022] • Wikipedia. (2022). Tuckman‘s stages of group development. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/ tuckman%27s_stages_of_group_development [25.6.2022] 212
Sabina Belc pri pripravi spletnih aktivnosti se račun alniško ne moremo izogniti računalniškim okolje okoljem (platformam) in orodjem. 10 najenostavnejša ločnica med orodji in računalniškimi okolji je, da so orodja orodja narejena za reševanje enega izziva, medtem ko računalniška okolja ponujajo rešitve za celoten spekter izzivov. Orodje Word je zasnovano z namenom urejanja besedil, medtem ko microsoft teams omogoča tako osnovno urejanje besedil, razpredelnic in drugih dokumentov kot tudi pogovore, izmenjavo 1 datotek in še veliko več. pozorni bodimo, da naših aktivnosti ne podrejamo orodjem, temveč nas orodja podpirajo pri omogočanju navdihujoče izkušnje za mlade, ki jih spremljamo. zavedajmo se, da prehajanje med orodji povzroča stres za udeležence, zato je pomembno, da optimiziramo število orodij, ki jih uporabljamo. na srečanju (če je le možno) ne uporabimo več kot enega okolja in do dveh orodij. Če želimo, da orodja pridejo do izraza, v izbor vključimo mlade (oz. udeležence), ki jih bodo uporabljali. katere vidike je dobro upoštevati pri izboru orodij? Zahtevnost uporabe orodja za udeležence: vprašajmo se, koliko časa morajo udeleženci nameniti spoznavanju orodja, preden ga usvojijo. Če je aktivnost kratka, se poslužimo preprostih orodij. Če bomo orodje uporabljali čez daljše obdobje (npr. za projektno načrtovanje), pa lahko izberemo bolj kompleksno orodje. pri izboru pozornost namenimo tudi digitalni pismenosti udeležencev. odja v spletnem mladinskem delu 1 V poglavju bomo za izraza računalniško okolje in orodje uporabljali samo izraz orodje, razen kadar bo razlika med njima Or pomembna. 213
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Koliko procesov nam omogoča: ko pripravimo makro načrt in vidimo, za katere procese potrebujemo orodja, se lahko odločimo, katero orodje nam najbolj ustreza. s kompleksnejšimi orodji lahko podpremo izvedbo zelo raznolikih procesov. Kako dobro poznamo orodje: pomembno je, da orodje dobro poznamo, saj se pogosto zgodi, da udeležencem pri uporabi kaj ne gre po načrtih in potrebujejo našo podporo. Če skupino dobro poznamo, lahko gremo izven cone udobja in preizkusimo novo orodje. Če pa je skupina zahtevna in/ali aktivnost zelo pomembna, pa se raje držimo preizkušenih orodij. pri izbiri upoštevajmo tudi lastne digitalne kompetence. Dolžina in kompleksnost aktivnosti: razmislimo, kako optimizirati priprave na aktivnost. Če gre za kratko aktivnost, se izognimo orodjem, pri katerih je časovni vložek v predpripravo previsok. Glede na dolžino aktivnosti lahko razmislimo o tem, koliko različnih orodij bi uporabili. bodimo pozorni, da ne izgubljamo dragocenega časa z večkratnim učenjem novih orodij znotraj ene aktivnosti. naredimo vtis s kakovostjo spletne izkušnje in ne s poznavanjem orodij. Omogočanje sodelovanja našim ciljnim skupinam: preverimo, ali imajo izbrana orodja funkcije, ki omogočajo vključevanje naših ciljnih skupin. lahko pogledamo, kako zahtevno je orodje glede porabe pasovne širine interneta, ali omogoča podnapise za ljudi, ki jim je jezik aktivnosti tuj jezik ali pa so gluhi/ 2 i, ter ali ponuja možnost kontrastov za slabovidne . naglušn Varnost: ključno je, da posvetimo pozornost varnosti naših udeležencev in njihovih podatkov. preverimo, ali je možno, da se nam na k aktivnosti pridružijo nezaželene osebe (npr. zoom vdori, ki so jih rešili z uporabo čakalnice). Drugi vidik je varovanje osebnih podatkov. obstaja več odprtokodnih alternativ, ki imajo boljšo politiko glede varovanja osebnih podatkov kot večja orodja, ki so vezana na 3 . korporacije 2 Več o vključevanju si lahko preberemo v podpoglavju 6.5 3 Varnost je opisana v podpoglavju 10.2. 214
10. oroDJa v spletneM MlaDInskeM DelU Uporabniška izkušnja: pri uporabniški izkušnji sta pomembna zlasti dva vidika – potreba po registraciji za uporabo ter dostopnost na različnih napravah in operacijskih sistemih. Če je le možno, uporabimo orodja, pri katerih se udeležencem ni treba registrirati za uporabo ter delujejo na mobitelu in različnih brskalnikih in/ali operacijskih sistemih. Cena: na koncu pa igra pomembno vlogo pri odločitvi tudi cena. nepro昀椀tnim 4 organizacijam je pogosto na voljo subvencionirana ali pa celo brezplačna uporaba nekaterih orodij. 10.1 Pri katerih procesih nas lahko 5 podprejo? Srečanja in sestanki v digitalnem okolju srečanja in sestanke lahko izvedemo prek videokonferenčnih aplikacij, obstajajo pa tudi računalniška okolja, ki se poslužujejo uporabe avatarjev. prve so odlične za ohranjanje stika in izvajanje strukturiranih aktivnosti npr. delavnic. najbolj znan je zoom, obstajajo pa še Microsoft teams, Webex in butter. računalniška okolja so obogatena z različnimi funkcijami – reakcijami, klepetom v pogovornem oknu, 昀椀ltri, virtualnimi sobami (ang. breakout rooms) in anketami. z dobrim poznavanjem okolja se lahko pogosto izognemo oz. zmanjšamo uporabo zunanjih digitalnih orodij. Mladim je blizu tudi okolje Discord, ki so ga nekatere organizacije uporabile za spletne mladinske centre. Discord nam omogoča vzpostavitev različnih kanalov, do katerih lahko omejimo dostop ali jih tematsko obarvamo. na Discordu smo gostili strateško igro out of the box, kjer so imeli udeleženci različne vloge – nadarjeni študenti, umetniki, športniki in e-športniki – in morali so se dogovoriti, katere aktivnosti bodo vključili v skupnostni center. vsaka skupina je imela svoj kanal, do katerega drugi niso imeli dostopa. pogajanje pa se je dogajalo na skupnem kanalu, kjer so si poskušali izboriti prostor za svoje aktivnosti. vsak prostor je prinesel določeno število točk vsaki vlogi. Cilj je bil ustvariti najboljši skupnostni center. 4 Primer je Canva for Non-pro昀椀ts - https://www.canva.com/canva-for-nonpro昀椀ts/ 5 Več o naboru in uporabi digitalnih orodij najdemo na https://socialna-akademija.si/creativedigitalspaces/resources/ 215
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu obstajajo pa tudi računalniška okolja, v katerih lahko izdelamo avatar, ki nam omogoča premikanje po prostoru in srečevanje z ljudmi (npr. Wonder in Gather). takšna okolja omogočajo dogodke mreženja in povezovanja. nekatera omogočajo tudi prilagajanje (ang. customization). v okolju Gather lahko skupaj z mladimi opremimo prostor in ustvarimo spletni mladinski center z različnimi sobami in aktivnostmi. predmete v prostoru lahko povežemo tudi z zunanjimi orodji. z mladimi lahko tam uredimo prostor, ki jim bo dal občutek domačnosti. prednost stalno dostopnega okolja (kot sta npr. Gather in Discord) je, da se mladi tam družijo tudi izven strukturiranih aktivnosti in tako ustvarjajo skupni digitalni prostor. poleg tega jim manj uporabljena okolja omogočajo občutek menjave okolja (tako kot v 昀椀zičnem svetu), saj zoom pogosto povezujejo s šolo. Podajanje vsebine pomemben vidik spletnih izvedb so vizualni elementi in predstavitve. Čeprav se v živo tega ne poslužujemo v enakem obsegu, nam na spletu koristijo, saj lahko nadomestijo plakate, ki jih uporabljamo v živo. na spletu obstaja več aplikacij, ki nam omogočajo preprosto gra昀椀čno oblikovanje in infogra昀椀ke (npr. Canva) ter priprave animacij (npr. powtoon). Če želimo narediti vtis, da smo v pripravo predstavitve (npr. Googleslides in Microsoft o昀케ce) vložili nekaj časa, lahko v googlamo free slides in najdemo strani, kot je npr. slidesGo, kjer so nam na voljo vnaprej pripravljene šablone. na voljo so tudi bolj napredne oblike predstavitev, kot sta npr. eMaze in prezi. predstavitve in ostale vizualne elemente lahko z udeleženci delimo po zaključku aktivnosti. Interakcija z udeleženci spletno mladinsko delo in neformalno izobraževanje se od klasičnih spletnih predavanj razlikujeta po stopnji interaktivnosti. za to so nam na voljo različna digitalna orodja, s katerimi lahko preverimo dinamiko in mnenje v skupini. Uporabimo lahko kvize (npr. kahoot in QuizWhizzer), interaktivne naloge (npr. WordWall) in ankete (npr. zoom in Mentimeter). Izbor je odvisen od tega, kaj želimo doseči ter 昀椀nančnih omejitev. Idealno je, če nam izbrano orodje omogoča vizualizacijo rezultatov, da lahko delimo zaslon in udeleženci istočasno vidijo rezultate. Mentimeter nam omogoča tudi razvrščanje rezultatov po pomembnosti in nam tako olajša določanje prioritet. 216
10. oroDJa v spletneM MlaDInskeM DelU 6 Žetev pogovorov in spremljanje napredka skupin za zapis ugotovitev pogovorov, ki lahko podprejo skupino pri delitvi informacij z ostalimi skupinami, lahko uporabimo orodji, kot sta Jamboard in padlet. ta orodja lahko pogosto uporabimo tudi za spremljanje napredka skupine in posredno jasnosti navodil. to nam omogoči, da lažje presodimo, ali moramo podaljšati ali skrajšati čas dela po skupinah. večina orodij temelji na ustvarjanju samolepilnih listkov in zapisovanju besedila nanje ter vstavljanju fotogra昀椀j. ta orodja so lahko zelo preprosta, zato jih pogosto uporabljamo pri krajših delavnicah in dogodkih. Razmislimo o tem, ali morajo biti res vsi pogovori zapisani. Ko se ljudje osredotočajo na orodje, lahko izgubijo stik z ostalimi člani skupine. Vsake toliko časa jim dajmo priložnost, da se samo srečajo. kot zanimivost naj povemo, da orodje butter omogoča, da kot izvajalci pokukamo v skupino, ne da bi jo zmotili. omogoča nam tudi, da razdelimo naloge, udeleženci pa jih obkljukajo, ko jih opravijo. tako se lahko izognemo uporabi ostalih orodij za spremljanje napredka skupine. orodja, kot je padlet, lahko uporabimo tudi kot knjižnico. v projektu this Game of Your Memories smo v padletu shranjevali povezave do dokumentov in nalagali rezultate skupinskega dela ter na ta način ustvarili skupno knjižnico. 6 Žetev pogovorov je eden pomembnejših elementov gostiteljstva in je podrobneje predstavljena v podpoglavju 6.4 217
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Neformalno druženje za druženje lahko uporabimo videokonferenčne aplikacije, ki omogočajo “minglanje” (npr. Gather in Wonder), in zasnujemo aktivnosti, kot so misija nemogoče, zabave v kostumih, karaoke, skupno kuhanje, ustvarjanje itd. na spletu pa najdemo veliko strani, kjer so nam na voljo družabne igre – npr. sobe pobega, naseljenci otoka katan, različne risarske igre (npr. pinturillo) –, poleg tega pa so nam na voljo tudi različne mobilne aplikacije, 7 kot sta Werewolf in among Us. lahko ustvarimo polico z igrami in se skupaj z mladimi odločimo, katero bomo tisti dan igrali. lahko pa organiziramo gamerski večer in igramo video igre. za družabne aktivnosti je zanimiva tudi platforma twitch, ki omogoča pretočno predvajanje (ang. streaming). twitch lahko uporabimo za prenos, ko skupaj igramo video igre ali pa ko pripravimo koncert, predstavo in/ ali bitko talentov. na spletu lahko pripravimo tudi razstavo izdelkov udeležencev (npr. v spatial) in jo skupaj obiščemo. Daljši načrtovalni ali izobraževalni procesi za daljše spletno izobraževanje ali načrtovanje projektov so nam lahko v pomoč digitalna orodja, kot sta Mural in Miro, ki omogočata kompleksnejšo vizualizacijo. orodji vsebujeta platno, na katero lahko nalepimo samolepilne listke, umestimo slike ali ikone. omogočata nam glasovanje in ponujata širok nabor vnaprej pripravljenih šablon. Uporabimo ju lahko kot zbiralnik vsebin za celotno delavnico. orodji omogočata tudi izvoz vsebine, ki jo lahko delimo z udeleženci. Moramo pa se zavedati, da nista tako intuitivni, zato je pomembno, da udeležencem omogočimo dovolj časa, da ju usvojijo. nekaj dni pred dogodkom lahko pripravimo spoznavno aktivnost, kjer udeleženci ustvarijo svojo predstavitev ali pa jim damo kakšno drugo nalogo. to jim omogoči, da so bolj samozavestni pri uporabi in lažje sledijo procesu. Dobro razmislimo, kdaj bomo orodje uporabili. Mural omogoča, da zakrijemo del vnaprej pripravljene vsebine, da udeležencev ne moti. 7 Primer police z igrami najdemo na https://padlet.com/mojcagalun1/remake-of-dru-abne-igre-time-xkj0a1f0ikgm0jfk 218
10. oroDJa v spletneM MlaDInskeM DelU znotraj projekta Inkubator 4.0 smo začeli z načrtovanjem izobraževalne sobe 8 pobega . ker nam je pandemija preprečila druženje, smo vsebino plakatov prenesli v orodje Mural. s skupino smo se na začetku spletnega načrtovanja ogreli s pripravo osebne izkaznice in se tako spoznali z osnovnimi funkcijami orodja Mural. sledil je vizualni prikaz zgodbe protagonistke sobe pobega, priprava tabele z ugankami, zaključili pa smo s pripravo tlorisa 昀椀zičnega prostora, v katerem smo postavili sobo pobega. 8 Soba pobega (ang. escape room) je igra, v kateri skupina ljudi, ki je zaprta v prostor, s pomočjo ugank in namigov poskuša čimprej (navadno v 1 uri) priti na prostost. 219
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Asinhrone aktivnosti in komunikacija med srečanji pri izvajanju kombinirane aktivnosti ali prepletanju o zbirališče spletn sinhrone in asinhrone aktivnosti nam je v pomoč spletno zbirališče, kjer lahko pride do interakcije med udeleženci in omogoča deljenje rezultatov vmesnega dela in dodatnih vsebin. najbolj osnovna oblika je skupina na družabnih omrežjih (npr. Facebook in Instagram), kjer se lahko udeleženci pogovarjajo in delijo datoteke. Malo bolj kompleksno orodje je Google classroom, kjer lahko udeleženci oddajo naloge ter imajo možnost pogovora, iskanja podpore in izmenjave povratnih informacij. omogoča nam povezovanje z orodji Google calendar in Google Drive, s pomočjo katerih postavimo skupen urnik srečanj ter naložimo materiale. Če imamo programersko znanje (oz. programerja), se lahko lotimo vzpostavitve kompleksnejših spletnih izobraževanj na sistemih za upravljanje učenja (lMs, ang. Learning Management System), kot je npr. Moodle ⸀ 10.2 Kako naslovimo vidik zasebnosti in varnosti? v poplavi (brezplačnih) spletnih aplikacij, orodij in računalniških okolij, ki ponujajo prostore za spletno mladinsko delo in uporabo raznolikih metod, mora biti na prvem mestu varnost udeležencev. ko izbiramo orodja, moramo razumeti, katere osebne podatke zbirajo, kako je z zasebnostjo vsebin, ki jih ustvarjamo, ter kako je zagotovljena varnost uporabnikov. Informacijski pooblaščenec je leta 2020 pripravil priročnik za varstvo osebnih podatkov 9 z naslovom Moji podatki, moja stvar , kjer izpostavi dva pomembna vidika zasebnosti – osebnih podatkov in komunikacije. 10 splošna uredba o varstvu podatkov (GDpr ) de昀椀nira osebni podatek kot katerikoli podatek, ki ga je mogoče pripisati določenemu ali določljivemu posamezniku. podatki, ki si zaslužijo posebno varstvo, so podatki o rasi ali etničnem poreklu, politično mnenje, versko ali 昀椀lozofsko prepričanje, 9 Zrimšek V., Kušević K., Tomšič A., Burnik J. (2020). Moji podatki, moja stvar: priročnik za varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec RS. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/昀椀leadmin/user_upload/Pdf/brosure/brosura_mlajsa_populacija.pdf 10 Proton Technologies AG. Complete guide to GDPR compliance. Dostopno na: https://gdpr.eu/ [28.5.2022] 220
10. oroDJa v spletneM MlaDInskeM DelU članstvo v sindikatu, podatki, vezani na spolno usmerjenost ali življenje, genetski in biometrični podatki ter podatki, vezani na zdravje. nekatere spletne strani, še posebej veliko aplikacij na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih, prodajajo podatke o svojih obiskovalcih (uporabnikih). kako lahko omejimo dostop do osebnih podatkov? za dostop do aplikacij, orodij in računalniških okolij lahko uporabimo e-naslov, ki ne vsebuje imena in priimka v naslovu, ter izberemo brskalnike, ki so bolj prijazni do zasebnosti (npr. DuckDuckGo). ko nameščamo mobilne aplikacije iz trgovin, kot sta Google in app store, preverimo pogoje uporabe in zavihek o varovanju 11 podatkov , poleg tega jim po namestitvi omejimo 12 dovoljenja. pomemben vidik so tudi piškotki (ang. cookies). nekaj teh piškotkov pomaga pri normalnem delovanju spletnih strani, nekateri pa so namenjeni sledenju. v brskalniku lahko piškotke izbrišemo, blokiramo ali določimo nam primerne nastavitve. pomembno je tudi, da je komunikacija med udeleženci irana kod in člani skupin zasebna. poslužimo se (odprtokodnih) ikacija 13 komun aplikacij, ki omogočajo kodirano komunikacijo (ang. encrypted communications). trenutno najbolje ocenjena aplikacija za komunikacijo je signal. poleg zasebnosti je med ponudniki orodij in računalniških okolij ključno še, da imamo dogovor glede zasebnosti tudi znotraj skupine. vzpostavimo dogovor, da se pogovorov ne snema oz. ne shranjuje ter da slike in informacije, ki se delijo v skupini, ostanejo med nami. 11 Aplikacije (predvsem v pametnih urah), ki promovirajo zdrav življenjski slog zbirajo veliko podatkov, ki jim omogočajo pripravo predlogov, kako izboljšati naše navade. To so lahko tudi občutljivi podatki, ki se prenašajo v podatkovna skladišča, nad katerimi nimamo nadzora. 12 Piškotki so majhne datoteke, ki se ob obisku spletnih strani avtomatično naložijo na naš računalnik. 13 Kodirana komunikacija omogoča komunikacijo brez, da bi jo tretja oseba prestregla ali prisluhnila. Več informacij: https://digitpol.com/ encrypted-communications/ 221
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na varnost. pred vdori v naše račune in naprave se lahko zaščitimo z močnim gesli, izogibanjem odprtim Wi-Fi signalom, odjavljanjem iz računov, uporabo različnih gesel za različne pro昀椀le, predvsem pa s tem, da ne delimo svojih gesel z drugimi. omejimo dostop do objav na družabnih omrežjih, saj so podatki tam lahko vir informacij za hekerje (npr. prvi hišni ljubljenček, ki je pogosto vprašanje za ponastavitev gesla). ko uporabljamo različna videokonferenčna orodja, lahko pride do vdorov 14 (Zoombombing ) nezaželenih gostov. Orodja ponujajo različne varnostne rešitve. V orodju Zoom so nam npr. na voljo čakalnica, dostop z geslom, omejitev uporabe funkcij aplikacije na gostitelje (npr ⸀ deljenje zaslona) ⸀ Pogosto lahko sobo zaklenemo, ko smo vsi povabljeni prisotni. Pred aktivnostjo preverimo nastavitve orodij, ki jih bomo uporabljali. Vzemimo si čas, da se spoznamo z različnimi funkcijami, ki so vezane na zasebnost in varnost udeležencev. 15 na spletu lahko postanemo žrtve spletnih prevar in zločinov , kot sta npr. spletno ribarjenje (ang. phising) za osebnimi podatki in izsiljevanje z intimnimi posnetki (ang. sextortion). v tem kontekstu je potrebno prepoznavanje taktik socialnega inženiringa, kjer napadalec z uporabo psiholoških tehnik pridobi osebne podatke žrtve in jih uporabi v lastno korist. tehnike obsegajo vse od zbiranja informacij s pomočjo spleta ali telefona do gledanja čez ramo (ang. shoulder sur昀椀ng), kjer storilec sledi gibom žrtve ali pa ji gleda preko rame, ko vnaša 16 geslo. Mlade spoznajmo z oblikami spletnih prevar in zločinov, da lahko delujejo preventivno ali pa jih lažje prepoznajo. sledimo trendom na tem področju in nova spoznanja delimo z 17 udeleženci. 14 Zoombombing se nanaša na neželen vdor v videokonferenčni klic. V tipičnem incidentu troli delijo vsebine, ki so nespodobne in vsebujejo diskriminatornega značaja. 15 FBI. Common Scams and Crimes. Dostopno na: https://www.fbi.gov/scams-and-safety/common-scams-and-crimes [4. 6. 2022] 16 Informacijski pooblaščenec. 2009. Socialni inženiring in kako se pred njim ubraniti? Informacijski pooblaščenec. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/昀椀leadmin/ user_upload/Pdf/smernice/socialni-inzeniring-in-kako-se-pred-njim-ubraniti.pdf [9. 6. 2022] 17 Pri tem nam lahko pomagajo strani https://safe.si/, https://www.varniinternet.si, https://www.betterinternetforkids.eu/, https://cybersecuritymonth.eu, https:// www.enisa.europa.eu/media/multimedia/material 222
10. oroDJa v spletneM MlaDInskeM DelU 18 poskrbimo, da mladi vedo, da se lahko na nas obrnejo v primeru spletnega ustrahovanja (ang. cyberbullying) ali če naletijo oz. sodelujejo v (nevarnih) spletnih izzivih (v stilu “ali si 19 upaš”), ki so že pripeljali do smrtnih primerov ⸀ varnost na spletu se doseže, če mladi krepijo svojo kibernetsko odpornost, varujejo svojo spletno identiteto, razumejo svoj digitalni 20 odtis in so zaščiteni pred spletnim ustrahovanjem. 10.3 Literatura • FbI. Common Scams and Crimes. Dostopno na: https://www.昀戀i.gov/scams-and-safety/common-scams- and-crimes [4. 6. 2022]. • Hunter a. in sod. (2021). Safe, connected, con昀椀dent and inspired: learning experiences of hybrid, blended and online mobility activities. salto I&D. Dostopno na: https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-4221/saf e,+Con昀椀dent,+Connected+and+Inspired+-+learning+experiences+of+Hybrid,+blended,+and+online+Mo bility+activities.pdf [4. 6. 2022]. • Informacijski pooblaščenec. (2009). Socialni inženiring in kako se pred njim ubraniti? Informacijski pooblaščenec. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/昀椀leadmin/user_upload/pdf/smernice/socialni-inzeniring- in-kako-se-pred-njim-ubraniti.pdf [4. 6. 2022]. • zrimšek v., kušević k., tomšič a., burnik J. (2020). Moji podatki, moja stvar: priročnik za varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec rs. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/昀椀leadmin/user_upload/pdf/ brosure/brosura_mlajsa_populacija.pdf [4. 6. 2022]. 18 Za navdih pri naslavljanju problematike spletnega nadlegovanja nam je na voljo priročnik Joining forces to Combat Cyberbullying in Schools: https://socialna- akademija.si/joiningforces/ 19 Več informacij o tem najdemo na https://www.samaritans.org/about-samaritans/research-policy/brie昀椀ng-online-challenges-relating-to-suicide-and-self-harm/ 20 Hunter A. idr. (2021). Safe, connected, con昀椀dent and inspired: learning experiences of hybrid, blended and online mobility activities. SALTO I&D. Dostopno na: https:// www.salto-youth.net/downloads/4-17-4221/Safe,+Con昀椀dent,+Connected+and+Inspired+-+Learning+Experiences+of+Hybrid,+Blended,+and+Online+M obility+Activities.pdf 223
IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu Moji zapiski 224
